Karmen Kukovič iz Mladinskega centra Dravinjske doline in Lorena Štemberger iz Gimnazije ter Elektro in pomorske šole Piran, sta predstavili izkušnje s testiranjem izobraževalnega modula, namenjenega dijakom in dijakinjam srednjih šol in digitalne izobraževalne platforme, namenjene predvsem učiteljem in učiteljicam, dr. Mitja Sardoč iz Pedagoškega inštituta pa je analiziral rasizem v kontekstu državljanske vzgoje in možnosti za vključevanje omenjene teme v šolski kurikulum. Posvet je povezovala mag. Mojca Frelih.

V okviru projekta e – delovanje proti nasilju so sodelujoči raziskovalci in raziskovalke analizirali populizem, obravnavali prakse in diskurze izbranih populističnih organizacij in gibanj v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Franciji, Italiji, Sloveniji in Veliki Britaniji. Preučili so, kako populistični akterji uporabljajo splet in družbena omrežja ter dekonstruirali prakse »trdega populizma«, politike širjenja strahu in izključevanja »drugega«.

Sodelujoči so ustvarili spletni proces usposabljanja, ki je podprt z virtualnim učnim okoljem, slednji pa učiteljem in učiteljicam omogoča usposabljanje o medijski pismenosti in o populizmu. Namen digitalne izobraževalne platforme je tako razvijati in spodbujati virtualno skupnost učiteljev in učiteljic ter drugih neformalnih izobraževalcev in izobraževalk v delovanju proti izključevanju, saj je pri dvigovanju zavedanja med mladimi ljudi glede tematik, ki zadevajo medijsko vlogo, občutiti pomanjkanje gradiv in orodij za delo z mladimi na temah diskriminacije in medijske vzgoje. V okviru projekta je tako nastala tudi e-knjiga, ki učiteljem in učiteljicam nudi specifična teoretična in metodološka orodja za izvajanje dejavnosti povezanih z medijsko vzgojo in diskriminacijo.

V projekt so aktivno vključili tudi mlade in jih usposobili za razsojanje o pojavih populizma ter jih skušali spodbuditi, da delujejo proti stereotipom, s poudarkom na sposobnostih sodelovanja in opismenjevanja. V ta namen so avtorji pripravili gradiva, ki so jih mladim, v okviru tematskega modula Spletni aktivizem in mreženje, posredovale izbrane učiteljice. Več informacij o projektu, ki ga financira Evropska unija v okviru projekta Daphne, najdete na spodnji spletni povezavi.

engagementproject.eu

Vir: Veronika Baša, KUD Mreža

V četrtek, 10. aprila 2014, sta v prostorih Knjižnice Bežigrad v Ljubljani potekali razprava in predstavitev rezultatov raziskave »Mladi in mediji«. Na dogodku, ki ga je organiziral Inštitut za elektronsko participacijo, so sodelovali vodja projekta »Mladi in mediji« Mateja Delakorda, predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc, direktorica Zavoda Ypsilon Petra Kocjan, novinarka RTV Slovenija Mateja Leban, predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik in odgovorni urednik elektronskega medija Studio 12 Matej Delakorda, ki je prevzel vlogo moderatorja.

Mateja Delakorda, mag. novinarskih študij, je predstavila izsledke raziskave, katere namen je bil ugotoviti pomen medijev za mlade, raziskati, koliko jih le ti uporabljajo, kakšni sta dostopnost in prisotnost mladih v medijih, koliko medijskih vsebin ustvarjajo mladi, kakšna je medijska pismenost mladih, v kolikšni meri je prisoten sovražni govor, in ali mladi uporabljajo medije kot orodje za politično participacijo. Rezultati raziskave so pokazali, da je internet za mlade daleč najbolj uporaben medij, sledijo mu družbena omrežja, tiskani mediji, TV in radio. Mladi pridobijo največ informacij prek spletnih medijev, na splošno pa internet uporabljajo predvsem za zabavo, izobraževanje in politično aktivnost. Menijo, da so novice propagandno-politično zasnovane, da mediji poročajo o napačnih dejstvih, da uporabljajo diskriminacijske prispodobe ter sovražen govor. Na splošno so mladi v medijih premalo prisotni in v njih pogosto negativno prikazani.

V nadaljnji razpravi je Matija Stepišnik dejal, da imajo mladi do dostopa in uporabe medijskih vsebin pasiven odnos, da jih pogosto sprejemajo enostransko in premalo pozornosti posvečajo kritični selekciji medijev. Stepišnik meni, da je potrebno mlade aktivirati in jih pismeno izobraziti, pri čemer morajo sodelovati tudi sami mediji. Ti morajo najti boljši način vzpostavitve stika z mlajšo populacijo in postaviti platformo, ki bo omogočila družbeno komunikacijo. Poudaril je, da morajo mladi zahtevati kakovostne vsebine, sestavljene v relevantne celote, v katere lahko družba aktivno vstopa.

Mateja Leban, soustvarjalka dnevnoinformativne oddaje za mlade Infodrom. Povedala je, da je namen oddaje spodbujati aktivno državljanstvo mladih, podajanje pozitivnih novic in informacij, ki zanimajo mlade. Oddaja ima vsako leto višjo gledanost, mladi jo spremljajo in radi sodelujejo v terenskem delu.

Tea Jarc je menila, da so mladi v medijih premalo prisotni, zlasti v temah povezanih s politiko, vzrok tega pa naj bi bil posledica splošnega mnenja, da mlade politika ne zanima. V resnici naj bi bili mladi družbeno aktivni in vse bolj kritični, čeprav so njihovi odzivi v medijih pogosto spregledani. Takšno stanje je posledica pomanjkanja državnih politik za mlade, ki mladim ne omogočajo večje prepoznavnosti v medijih. Pri tem je poudarila, da morajo tudi mladinske organizacije mlade izobraževati in osveščati, medije pa obveščati o svojem delu.

Podobnega mnenja je bila tudi Petra Kocjan, ki je poudarila, da so ravno mladinske organizacije tiste, ki lahko mlade opolnomočijo in jim omogočijo medijsko prepoznavnost. To lahko storijo z izvajanjem izobraževalnih programov in delavnic ter s proaktivnim odnosom do medijev in novinarjev.

Vir: Veronika Baša, KUD Mreža

Prispevek je bil prvič objavljen na portalu mlad.si, 11. 4. 2014.

Ob svetovnem dnevu zdravja je v prostorih M Hotela v Ljubljani potekalo strokovno srečanje z naslovom Vloga mladinskih organizacij pri preprečevanju zasvojenosti mladih. Posvet sta organizirali mreža Preventivna platforma in Mreža NVO mladinskega dela s podporo Mreže MaMa, Mladinskega sveta Slovenije in mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Srečanje je bilo namenjeno mladinskim delavcem in voditeljem ter članom mladinskih organizacij, ki delujejo ali pa bi radi začeli delovati na področju preventivne rabe alkohola, tobaka in prepovedanih drog med mladostniki.

Organizatorica posveta Daša Kokole je dejala, da mladinske organizacije posvečajo premalo pozornosti problematiki rabe substanc in zasvojenosti pri mladih. Po njenem mnenju lahko mladinske organizacije igrajo veliko vlogo pri vzpostavljanju stališč in kritičnega mišljenja ter pri oblikovanju vedenja na področju zdravega življenjskega sloga med mladimi. Uroš Skrinar iz Mreže MaMa je izrazil potrebo po povečanju kompetenc pri mladinskih delavcih za delo z mladimi na področju zasvojenosti in uporabe substanc ter poudaril, da se mora mreža mladinskih organizacij na tem področju okrepiti ter se povezovati na lokalni in nacionalni ravni.

Tudi predstavnica Ministrstva za zdravje RS dr. Vesna Kerstin Petrič je dejala, da so lahko mladinske organizacije s svojimi načini delovanja dober zgled za mlade, saj se ti pogosto ravnajo po načelih sovrstnikov in drugih mladostnikov. Delujoči v mladinskih organizacijah bi morali s svojim delovanjem opozarjati na škodljiv vpliv substanc in hkrati mladim pokazati, kako preživljati prosti čas kvalitetno, ustvarjalno in zdravo. Po njenem mnenju je treba preventivne programe izvajati tudi v virtualnem svetu in mlade ozaveščati o oglaševalskih potezah tobačne industrije in industrije alkoholnih pijač.

V prvem sklopu posveta so dr. Maja Zorko, dr. Helena Koprivnikar ter Andreja Drev in dr. Ines Kvaternik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje spregovorile o tem, zakaj je raba substanc pri mladih problem. Izpostavile so predvsem lahek in cenovno ugoden dostop do alkohola, tobačnih izdelkov in prepovedanih drog. Po mnenju dr. Zorko je najbolj zaskrbljujoč podatek, da je pri nas zaslediti povečanje opijanja zlasti pri dekletih in starejših mladostnicah, kar kaže na potrebo po ureditvi preventivnih programov za tovrstno populacijo. Dr. Koprivnikar je opozorila, da je zaznati naraščajoč delež kadilk med mladostnicami in odraslimi ženskami, medtem ko delež kadilcev ostaja pretežno enak. Dejala je, da moramo mladim nuditi temeljno znanje o vplivu substanc na zdravje in jih naučiti veščin, s katerimi bodo lahko našli alternativne načine za zadovoljitev svojih potreb. Dr. Kvaternik in Andreja Drev vidita rešitev v programih, ki bodo temeljili na razumevanju kulture mladih in bodo usmerjeni v konkretne dogodke in ciljne skupine, programih, ki bodo omogočali takojšen odziv in bodo temeljili na načelu, da je učenje lahko tudi zabavno. Ob koncu prvega sklopa posveta je dr. Helena Jeriček Klanšček predstavila rezultate slovenskih in mednarodnih raziskav o razširjenosti uporabe škodljivih substanc med mladostniki.

V drugem delu je Jan Peloza iz mladinske zveze Brez izgovora predstavil načine preventive, s katerimi lahko mladinske organizacije pripomorejo k zmanjšanju zasvojenosti med mladimi. Po njegovem mnenju se morajo organizacije povezovati ter vzpostaviti skupne akcije in pobude, prisotne morajo biti v vseh politikah javnega zdravja, uvajati učinkovite programe, zagotoviti zdravo okolje ter ozaveščati mlade o zdravem življenjskem slogu. V nadaljevanju je Daša Kokole predstavila izsledke študije primera o Odnosu slovenskih mladinskih in študentskih organizacij do alkohola (2009/2010), ki so pokazali, da ima veliko članov organizacij do uporabe alkohola nevtralen odnos – njegove uporabe ne spodbujajo in ne preprečujejo, pri čemer imajo študentske organizacije do uporabe alkohola bolj pozitiven odnos (sofinancerji zabav so pogosto proizvajalci alkoholnih pijač), alkohol pa uporabljajo tudi pri t.i. teambuildingu oziroma zbliževanju članov organizacije.

Ob koncu je svoje videnje na problematiko zasvojenosti z alkoholom pri mladih podala še dr. Zdenka Čebašek Travnik. Poudarila je, da je družina s svojimi rituali in prepričanji najmočnejši dejavnik preventive in da bodo po njenem mnenju uspešni tisti preventivni programi, v katerih aktivnosti bodo povezane vsaj tri različne generacije. Dr. Čebašek Travnik se zdi problematičen predvsem neobstoj programov, ki bi bili namenjeni izključno zdravljenju mladoletnih zasvojencev z alkoholom.

Vir: Veronika Baša, KUD MREŽA

Prispevek je bil prvič objavljen na portalu mlad.si, 10. 4. 2014.

Priznanje in nagrado sta v torek, 11. februarja 2014 iz rok Maaret Canedo Lohikoski, strokovne sodelavke za zaposlovanje mladih pri Mednarodni organizaciji dela, prevzeli vodja razvoja kadrov in posredovanja dela iz e-Študentskega Servisa Katarina Bremec Slanič in Alenka Blazinšek, vodja projekta Nefiks. Novinarske konference so se poleg omenjenih udeležili še dr. Andrej Kohot, strokovnjak za kadrovski menedžment s Fakultete za družbene vede ter predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc.

Maaret Canedo Lohikoski je dejala, da so e-Študentski Servis nagradili zaradi dobre prakse s področja dostojnega dela za mlade. Program “Moje izkušnje” si po njenem mnenju prizadeva olajšati prehod od izobraževanja na trg dela s pomočjo e-portfelja, na katerem so predstavljene delovne izkušnje, in na ta način ustvarja zelo pomembno povezavo med študenti in zaposlovalci.

Storitev “Moje izkušnje” beleži dela od leta 2005 naprej. Podatki vsebujejo leto opravljanja dela, vrsto dela in delodajalca, število opravljenih ur ter dodatne kompetence, pridobljene s študentskim delom. Uporabnikom e-Študentskega Servisa je dostopna v spletni poslovalnici osebni servis. Izkušnje se beležijo samodejno in elektronsko, posameznik pa ima možnost označevanja dodatnih kompetenc, ki jih je po svoji oceni pridobil z delom. Portfelj z izkušnjami mora uporabnik le shraniti in natisniti ali preprosto poslati bodočemu delodajalcu. Slednji lahko na ta način dobi verodostojen dokument, s katerim enostavno preveri delovne izkušnje in znanja kandidata.

Veronika Baša,
KUD Mreža

12. 2 2014

Zaradi poplave informacij na spletu moramo biti pri njihovi izbiri selektivni in konstruktivni ter se osredotočiti predvsem na iskanje strokovnih podatkov. Pri uporabi spleta moramo paziti, kakšno sled puščamo za seboj, saj se pogosto zgodi, da bodoči delodajalci preverjajo kandidate za zaposlitev tudi v tej sferi.

Predavateljica se je pri predstavitvi družabnih omrežij osredotočila na tiste, ki so po njenem mnenju najbolj uporabni pri iskanju zaposlitve in primernih kadrov. Mednje sodijo LinkedIn, Facebook, Twitter, Instagram, Pinterest, WordPress, Blogger in YouTube.

LinkedIn je izmed zgoraj naštetih najbolj uporaben za iskanje zaposlitve, saj lahko rečemo, da predstavlja naš spletni življenjepis oziroma profesionalno spletno osebno izkaznico. Na kaj moramo torej biti pozorni pri ustvarjanju svojega profila?

– profil naj bo javen, vsebuje naj profesionalno fotografijo in naše kontaktne podatke,
– predstavimo se kratko in jedrnato, najbolje v angleškem jeziku,
– pri opisu delovnih izkušenj bodimo dosledni in vanj vključimo tudi prostovoljno in študentsko delo,
– bodimo interaktivni in inovativni ter svoj profil smiselno povežimo z drugimi družbenimi omrežji in s tem pokažimo svojo ustvarjalnost,
– prijatelje in sodelavce prosimo za njihova priporočila, sami pa izpostavimo njihova znanja,
– sledimo delodajalcu, podjetju ali skupini, ki nas zanima; sledimo »feedu« na katerem se pojavljajo ponudbe za zaposlitev, koristne informacije in zapisi skupin,
– dodajajmo le ljudi, ki jih poznamo, saj je priporočljivo, da je naša mreža preverjena,
– ne uporabljajmo velikih tiskanih črk.

Blog je naš spletni dnevnik in brezplačno mesto, ki ga lahko kreiramo po svojih željah zato ga lahko uporabimo za promocijo svojih dosežkov in znanj. Pri pisanju bloga je pomembno, da izberemo temo, ki bo pregledna, jasna in v skladu z vsebino. Najbolje je pisati v angleškem jeziku in najpomembnejšo vsebino dati v naslov, podnaslov in prvi odstavek, saj večina obiskovalcev na spletni strani ostane le nekaj sekund. Priporočljivo je, da uporabljamo dobre fotografije, ki so naš avtorski izdelek in da smo pri oblikovanju besedila pazljivi in temeljiti. Poskrbeti moramo za svojo promocijo, navesti vire in aktivne povezave ter odgovarjati na komentarje bralcev.

Twitter je družabno omrežje, ki predstavlja najboljši vir novic, pomemben pa je tudi za hitro in učinkovito širjenje informacij. Kljub temu je pomembno, da si ustvarimo filter za iskanje in selekcioniranje informacij, ki nas zanimajo. Pri oblikovanju profila moramo biti pazljivi da:

– pametno izberemo uporabniško ime, prikazno fotografijo in ozadje,
– drugim uporabnikom sledimo z razlogom, delimo vsebino in vedno odgovarjamo na sporočila,
– pazimo, da ljudi ogovarjamo z vzdevki, ki so si jih izbrali za twitter,
– uporabljamo programe za krajšanje povezav (short.url).

Facebook lahko uporabljamo za zasebno in poslovno povezovanje. Je družabno omrežje, ki ga uporablja največ podjetij zato izkoristimo možnosti in namenimo pozornost stranem z oglasi za delo. Pomembno je, da:

– preverimo nastavitve svoje zasebnosti, počistimo neprimerne vsebine in fotografije,
– skrbno izbiramo svoje prijatelje,
– se v komentiranje vključujmo argumentirano,
– obvestimo prijatelje, da smo iskalci zaposlitve ali drugih priložnosti za delo.

Splet in družabna omrežja nam ponujajo nešteto možnosti pri iskanju zaposlitve zato je pomembno, da se znamo dobro profesionalno predstaviti in izpostaviti svoje pozitivne značilnosti in znanja. Priporočljivo pa je, da preden začnemo uporabljati določeno aplikacijo, slednjo dobro spoznamo in premislimo, zakaj jo želimo uporabljati.

Zainteresiranim članom Mladi plus je omogočen tudi individualen pregled osebne spletne izkaznice. Prijave sprejemajo na info@mladiplus.si.

Veronika Baša, KUD Mreža

Prispevek je bil privč objavljen na portalu mlad.si.

4. 2. 2014

Namen dogodka je bil osvetliti problematiko popivanja mladih na odprtih javnih prostorih v Ljubljani z različnih zornih kotov, povezati deležnike, ki jih tematika zadeva, ter skupaj razmisliti o celostnih odgovorih.

Prvi del posveta je bil sestavljen iz kratkih prispevkov strokovnjakov v obliki plenarnih predavanj, v drugem delu pa smo si udeleženci preko interaktivne metode svetovne kavarne izmenjevali mnenja ter iskali odgovore na problematiko.

Mina Marija Paš, predsednica združenja DrogArt, je v uvodnem pozdravu povedala, da združenje že od leta 1998 aktivno sodeluje na področju zmanjševanja škode zaradi prepovedanih drog in alkohola med mladimi. K problemu slednjega so uspešno pristopili s projekti Izberi sam, After taxi in Furam 0,0. Udeležene je pozvala k razmisleku o načinih, ki bi pripomogli k izboljšanju situacije prekomernega pitja pri mladih in predvsem k njihovi zaščiti.

Predstavnica Oddelka za zdravje in socialno varstvo MOL, Tilka Klančar, je poudarila, da za popivanja med mladimi ni hitrih in enostavnih rešitev, ter da prepoved pitja na javnih mestih težave ne bo rešila. Meni namreč, da je popivanje pereč družbeni problem, ki ga je potrebno umestiti v širši družbeni kontekst ter k njemu pristopiti stvarno in pragmatično. Klančarjeva je omenila, da je MOL izdal zloženko Ljubljana – Zdravo mesto, v kateri je seznam sofinanciranih programov s področij socialnega varstva in varovanja zdravja.

V nadaljevanju sta Amra Šabić in Vera Grebenc s Fakultete za socialno delo predstavili izsledke raziskave o značilnostih uporabe alkohola med učenci ljubljanskih osnovnih šol iz leta 2009, katere namen je bil raziskovanje življenja mladih in beleženje situacije uporabe alkohola. Izsledki kažejo, da imajo mladi na splošno odgovoren odnos do uporabe alkohola, vendar je po mnenju raziskovalk zaskrbljujočih predvsem 10 odstotkov mladih, ki alkohol konzumirajo tvegano in se ne obremenjujejo z njegovimi škodljivimi posledicami. Avtorici sta poudarili, da je treba omogočiti posebno preventivo za mlade s tveganim življenjskim slogom, podati specifične odgovore v okoljih, kjer je zaznati problematiko, predvsem pa z mladimi vzpostaviti konstruktiven dialog, brez pokroviteljskih in ukazovalnih elementov.

O glavnih trendih pitja med mladimi med letoma 2002 in 2010 je dr. Maja Zorko iz Inštituta za varovanje zdravja dejala, da v tem obdobju beležimo porast opijanja med mladimi dekleti, medtem ko se stopnja opijanja med fanti ni drastično spremenila. Govornica je poudarila pomen zgodnje preventivne vzgoje in promocijskega delovanja na področju socialnega varstva in hkrati opozorila, da lahko slabo zastavljeni preventivni programi stanje samo še poslabšajo. Dr. Zorko je pozitivno ovrednotila spletni portal To sem jaz, ki je namenjen socialnemu varstvu in duševnemu zdravju mladih. Njena opažanja namreč kažejo, da se v zadnjih letih povečuje število mladih, ki na uporabo alkohola gledajo kritično in odgovorno. Omenila je spletno stran MOSA, ki beleži pregled stanja, vsebuje bazo podatkov in vključuje novice, raziskave, preventivne promocijske akcije ter programe s področja uporabe alkohola. Na koncu je podala kritiko dosedanjih programov, saj po njenem mnenju preveč pozornosti posvečajo evalvaciji zadovoljstva s programi, premalo pa dejanskim učinkom na uporabnike.

Ludvik Kastelic s policijske uprave Ljubljana je predstavil statistične podatke o kršitvah javnega reda in miru, storjenih pod vplivom alkohola. Iz njih je razvidno, da je največ kršiteljev starih med 18 in 34 let starosti, kršitve pa so najpogostejše na območjih PU Moste in Center. Omenil je konkretne lokacije, kjer je pitje na javnih površinah najpogostejše (Trg republike, Trnovska plaža, okolica Mesarskega mosta, oklica javnih prireditev itd.). Kastelic je izrazil tudi kritike na račun gostincev in trgovcev zaradi neupoštevanja Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA).

Direktor občinske uprave MO Jesenice Vitomir Pretnar je predstavil odlok o prepovedi popivanja na odprtih javnih prostorih na Jesenicah, ki ga izvajajo od leta 2010. Cilji odloka so preventiva, spodbujanje k odgovornejšemu ravnanju in opozarjanje na posledice popivanja v okolju. Program je ocenil kot uspešen, saj beležijo zmanjšanje popivanja na javnih površinah ter posledično manj kršitev javnega reda in miru.

V nadaljevanju posveta je sledila predstavitev programov na področju zmanjšanja uporabe alkohola. Prva je nastopila Nežka Agnes Vodeb iz Mreže mladinskih organizacij MOL in predstavila projekt Mreža Mlada ulica, katerega namen je vzpostavljanje dialoga med mladimi in lokalno skupnostjo, spodbujanje družbeno angažiranega in socialno odgovornega delovanja ter spodbujanje solidarnosti do drugih. Omenila je, da prostovoljci delujejo na terenu in s peko palačink ter razdeljevanjem košev za zbiranje odpadkov seznanjajo mlade z različnimi možnimi načini aktivnega preživljanja prostega časa. Z mladimi se želijo povezati ter raziskovati njihove potrebe, želje in interese.

Matej Sande iz združenja DrogArt je predstavil projekta Izberi sam in Aftertaxi ter opozoril na pomanjkanje alternativnih prostorov za varno preživljanje nočnega življenja v Ljubljani. Podal je tudi primer dobre prakse iz Italije, projekt Overnight, ki vključuje brezplačne avtobusne prevoze do prizorišč in terensko svetovanje mladim.

Matej Košir z Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in Simona Šabić iz združenja DrogArt sta predstavila primere praks iz tujine. Košir je govoril o prepovedi pitja na javnih površinah v Veliki Britaniji, kjer velja tudi prepoved pitja alkohola pri mladoletnih osebah. Omenil je, da lahko lokalne skupnosti same odločajo o območjih omejene uporabe alkohola ter da se lahko kršiteljem odredijo opomini, socialni ukrepi, globe, pridržanje ali denarna kazen. Šabićeva je predstavila program PINTO (Preventiva, INtervencija, TOleranca), ki ga od leta 2005 izvajajo v Bernu. »Redarji«, prostovoljci iz združenja, delujejo na terenu in z dialogom rešujejo konflikte v skupnosti. Njihova ciljna skupina so mladi, mlajši odrasli in lokalna skupnost. Promovirajo strpnost in sobivanje različnih družbenih skupin, pri svojem delu pa se povezujejo s policijo, socialnimi in z medicinskimi službami in organizacijami. Stremijo predvsem k prilagajanju intervencij realnemu stanju.

Prispevkom strokovnjakov in predstavitvi programov je sledil praktični del posveta po vzoru interaktivne metode svetovne kavarne. Namen tega dela posveta je bil ustvariti prostor dialoga ter oblikovati nadaljnje smernice za reševanje obravnavane problematike. Sodelujoči smo oblikovali predloge, zahteve in kritike, ki smo jih nato predstavili s pomočjo plakatov. Oblikovali smo zahteve po sistematičnem pregledu stanja in ukrepih, ki morajo biti sistemsko povezani na državni ravni, po aktivnem vključevanju vseh družbenih skupin v problematiko mladih, po družbeno odgovornejšem ravnanju alkoholne industrije, kvalitetnejšem nivoju izobraževanja strokovnjakov in terenskih delavcev ter po vzpostavitvi programov, ki bi jih sooblikovali mladi in bi jim omogočili varno in kvalitetno druženje na javnih površinah. Predstavniki mladinskih organizacij so poudarili, da je treba več pozornosti nameniti osveščanju mladih glede skrbi za sovrstnike in promovirati primere dobrih praks. Med sodelujočimi smo bili tudi predstavniki AKC Metelkova mesto, ki smo povedali, da se težave kažejo predvsem v težki obvladljivosti javnih površin, pomanjkanju usposobljenih kadrov in financ za razvijanje preventivnih programov ter v pomanjkanju terenskih delavcev, ki bi delovali v večernih urah. Izpostavili smo tudi, da bi lahko Metelkova kot prostor postala »eksperiment« za preizkušanje alternativnih pristopov k reševanju problematike. V oblikovanje bi vključili mlade, starše, strokovnjake, sosede, preventivno pa tudi policijo.

Vir: Veronika Baša, KUD Mreža

Prispevek je bil prvič objavljen na portalu mlad.si.

21. 10. 2013.

Bojan Albahari, asistent vsebinskega vodje Zavoda za kulturne dejavnosti Kultipraktik, je udeležence povabil na konferenco KURA – Urbane kulture v Sloveniji, ki bo med 23. in 26. oktobrom v Ljubljani. Poudaril je, da je glavni namen dogodka preseči meje klasične akademizirane konference. Združiti želijo njen teoretski in praktični del, kar bi udeležencem omogočilo, da bi na lastni koži izkusili ustvarjanje alternativne (urbane) kulture, njeni akterji pa pridobili refleksijo lastne dejavnosti. Več o sami konferenci najdete na tej povezavi Kultipraktika.

Mag. Jasna Babič, sodelavka Mirovnega inštituta in koordinatorka programa v klubu Gromka

Mag. Jasna Babič je opredelila najbolj radikalno obliko samoniklih prostorov – skvotov. Skvote lahko v grobem delimo na urbane in ruralne, pri čemer moramo biti pozorni na namen njihove ustanovitve. Nekateri skvoti so bili ustanovljeni za bivanjske potrebe deprivilegiranih oseb, drugi z namenom ustvarjanja ali ohranjanja javnega prostora (t. i. podjetniško skvotiranje), pri nastanku določenih pa so bili pomembni politični vzvodi posameznikov ali skupine, ki so na ta način izražali upor zoper obstoječo stanovanjsko politiko. Jasna Babič meni, da je Slovenija zamudila zlata leta skvotiranja, saj je v osemdesetih letih pri nas veljala drugačna stanovanjska politika, ki je temeljila na načelu »Stanovanja za vse«. Konec devetdesetih pa je Ljubljana le dobila Metelkovo, nekdanje vojaške prostore, ki so se preobrazili v socialne bivalne prostore, namenjene kulturnemu ustvarjanju. Za nastanek takih prizorišč je po mnenju Jasne Babič najpomembnejša kritična masa ljudi, saj posameznik potrebuje zaledje, zaledje pa potrebuje ustvarjalne posameznike. Obstajati morata želja in pogum, posameznik mora preseči osebni interes; treba je vztrajati, ne glede na zakonske posledice – skvotiranje je namreč prepovedano. Vzvod za nastanek skvota je lahko tudi glasba, ki omogoča nastanek močne socialne mreže.

Dr. Rajko Muršič, redni profesor za kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, avtor knjige Na trdna tla. Brezsramni pregled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja (2012)

Dr. Marušič se je dotaknil vsebine knjige Na trdna tla, v kateri je predstavljena podrobna analiza samoniklih prizorišč, predvsem tistih, ki so vpeta v organizacijo Pohorski bataljon, v povezavi z mladinsko kulturo. Avtor je pojasnil, da so rdeča nit vseh samoniklih prostorov avtonomija, uporništvo in ustvarjalnost, saj »brez glasbe ni samoniklega prizorišča«. Za njihovo organizacijo povečini skrbijo društva, ki jih odlikuje nehierarhičen, konsenzualen način vodenja. Dr. Muršič se je polemično dotaknil tudi javnih in zasebnih zavodov ter problema lokalne samouprave oziroma »vrnitve fevdalnih odnosov«, ki omejujejo avtonomno delovanje mladinskih centrov. Povedal je, da tako za javne kot za zasebne zavode velja, da je njihova organizacija hierarhična, ljudje so v njih zaposleni. Razlika je predvsem v tem, da so zasebni zavodi absolutno avtonomni in pripadajo nevladnim organizacijam, medtem ko so javni zavodi le podaljšek države (pridobivajo stalna občinska sredstva), brez avtonomije in profesionalizirani.

Na koncu je beseda nanesla tudi na težave, ki zadnja leta pestijo Kud France Prešeren, najstarejše samoniklo prizorišče pri nas. Grozi mu zaprtje, ker je, ironično, lastnik prostorov, v katerih deluje, občina pa s subvencijami ne financira investicijskih projektov. Tudi druga samonikla prizorišča se srečujejo z mnogimi problemi, predvsem z vdorom neoliberalizma v prosti čas, s komercializacijo prostorov in z bistveno višjimi stroški za obstoj kot nekoč (privatiziran sistem varovanja, zahteve po požarni in sanitarni varnosti itd.).

Naj zaključim z besedami Jasne Babič: »Če prostor nima potrjene avtonomnosti s strani države, ni avtonomen. Avtonomen je lahko samo programsko«.

Kud Mreža, zanj sodelavka Veronika Baša

* Prispevek je bil prvič objavljen na portalu mlad.si.