“Jebeni genij, nekaj neverjetnega, izven tega sveta”, “prelepo \u010dlove\u0161ko bitje in revolucionarni skladatelj”, “odli\u010den sodoben primer ne\u010desa, kar se preprosto ni moglo zgoditi, se ne more zgoditi in se ni zgodilo na na\u010din, kot se to zgodi, kot se je zgodilo meni”. Tako o Harryju Merryju, svojem velikem vzorniku in inspiraciji, Ariel Pink, ena izmed sodobnih stalnic Smetnjakove plejliste. Za razliko od Ariela, ki se je v tem \u010dasu med drugim zgodil v Saint Laurent kampanji, se Harryju vklju\u010ditve v spektakel, razen kot obrobne kuriozitete, ni treba bati. Medtem ko je Arielovo ustvarjalno vodilo “be in touch with your weird”, pri nas, hipsterjih z afiniteto do avtenti\u010dnosti, naletelo na simpateti\u010dno odobravanje, je bil Harryjev weird, atonalno-spasti\u010dni pop-kabaret, \u017ee od samega za\u010detka dale\u010d onkraj obmo\u010dja varnosti. Na primer desetletje nazaj v kulturnem domu Kr\u0161ko, pred majhnimi otroki, upokojenci in invalidi, kjer je bil njegov weird le weird, in tako prej spoznan za nenormalnega kot za izvirnega. <\/p>\n