{"id":2080,"date":"2008-11-06T19:00:18","date_gmt":"2008-11-06T17:00:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.menzaprikoritu.org\/wp\/?p=2080"},"modified":"2021-11-26T23:42:37","modified_gmt":"2021-11-26T22:42:37","slug":"dzez-pri-koritu-umezu-kazotukis-kiki-bend-japonskajapan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/?p=2080","title":{"rendered":"D\u017eez pri koritu: Umezu Kazotoki&#8217;s Kiki Bend (Japonska)"},"content":{"rendered":"<p><strong>Kazutoki Umezu<\/strong> je izredno dejaven in ploden japonski jazz glasbenik, ki je \u017ee od sredine osemdesetih let prej\u0161njega stoletja tudi pomemben sokrivec newyor\u0161ke down-town scene, kjer je igral z glasbeniki, kot so <strong>John Zorn, Tom Cora, Marc Ribot, Wayne Horvitz, Curtis Fowlkes, Ned Rothenberg, Anthony Coleman, Fred Frith, Don Byron<\/strong> in podobnimi. Poleg tega se lahko pohvali s sodelovanji z jazz eminencami, kot so <strong>George Lewis, Lester Bowie, Oliver Lake, David Murray, William Parker, Rashid Ali, Mal Waldoron,Yoshihide Otomo<\/strong> in <strong>Peter Brotzman<\/strong>, izven jazza pa se je glasbeno sre\u010dal med drugim \u0161e z <strong>B. B. Kingom<\/strong> ter z zasedbama <strong>Ian Dury &#038; the Blockheads<\/strong> ter <strong>Fanfare Ciocarlia<\/strong>.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" width=\"450\" height=\"253\" src=\"http:\/\/www.youtube.com\/embed\/ea-DK4syYO0?feature=player_detailpage\" frameborder=\"0\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Svojo zasedbo Kazutoki Umezu \u00bbKiki\u00ab bend je ustanovil leta 1999 in z njo do sedaj izdal okoli pet albumov. Z izvrstnimi muzi\u010disti, ki znajo skupaj z njim poskrbeti za tehni\u010dno dovr\u0161eno in navdu\u0161ujo\u010do igro, si da du\u0161ka z udarnim in energi\u010dnim jazz-funkom, kot bi ga zagre\u0161ili skupaj <strong>Defunkt, Jamesom Chancom<\/strong> in <strong>X-legged Sally.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kazutoki Umezu<\/strong> \u2013 saksofoni, klarinet<br \/>\n<strong>Natsuki Kido<\/strong> \u2013 kitara<br \/>\n<strong>Takeharu Hayakawa<\/strong> \u2013 bas<br \/>\n<strong>Joe Trump<\/strong> \u2013 bobni<\/p>\n<p><strong>Povezava<\/strong>: <a href=\"http:\/\/www.j-music.com\/umezu\/\">j-music.com\/umezu<\/a><\/p>\n<p>Evropsko turnejo je podrprla Japonska fundacija.<\/p>\n<p><strong>Vstopnina:<\/strong> 8\u20ac<\/p>\n<p><strong>Organizacija:<\/strong> Kud Mre\u017ea in Menza pri koritu.<\/p>\n<p>________________<\/p>\n<p><strong><a href=\"http:\/\/old.radiostudent.si\/article.php?sid=16893&#038;query=Umezu\">R\u0161 recenzija<\/a><\/strong>, Radio \u0160tudent, 7. 11. 2008, pi\u0161e: Tit Podobnik<\/p>\n<p>V glasbenem svetu poznamo ve\u010d vrst legendarnih izvajalcev. Najprej so tu tisti, ki jih ena plo\u0161\u010da ali kraj\u0161e plodno obdobje izstreli med nesmrtne, nato pa jim zmanjka nabojev in publika je na njihova stara leta primorana loviti drobtinice z bolj ali manj feti\u0161isti\u010dnih turnej. Potem so tu tisti, ki jih legendarne naredi surova \u010dasovna postavka in ustvarjalna profesionalnost, s katero jim tudi v zrelej\u0161em obdobju iz koncertov uspe iztisniti maksimum. Ne gre pozabiti tudi tistih, ki jim po dolgih letih uspe ponovno vpre\u010di in s tem zanetiti evforijo, pri kateri se odpusti prakti\u010dno vse. Raznorodnih kriterijev je \u0161e ve\u010d in \u010deprav so bolj ali manj relativne narave, je ve\u010dina zmo\u017ena prepoznati legendo, ki jo v odkrivanju novih razse\u017enosti glasbe vodi neusahljiva ljubezen do nje.<\/p>\n<p>Slednji kriterij nedvomno izpolnjuje Kazutoki Umezu, \u010digar pot je prepredena z najrazli\u010dnej\u0161imi \u017eanrskimi in med\u017eanrskimi izleti. Dotaknil se je newyor\u0161kega downtowna, Knitting Factoryja, klezmerja, popa, etna in \u0161e \u010desa, v zadnjem desetletju pa je s Kiki Bandom uspel napraviti pravi sublimni mash-up vsega, kar je do tedaj izkusil in odigral. Starej\u0161i poslu\u0161alci se gotovo spomnijo njegovega obiska ljubljanskega Jazz Festivala v Orwellovem letu z Doctor Umezu Bandom, v\u010deraj pa nam je ob vnovi\u010dnem obisku zagotovil, da ta ni bil tudi zadnji.<\/p>\n<p>Kiki Band seveda ni le Kazutoki Umezu. Skupek tehni\u010dno in melodi\u010dno izjemno nadarjenih glasbenikov krasi neverjetna in nalezljiva zvo\u010dna kemija med enim najvidnej\u0161ih japonskih progresivnih kitaristov Natsukijem Kidom, \u017ee iz prej\u0161njih Umezujevih projektov znanim basistom Takeharujem Hayakawo in od leta 2005 prisotnim newyor\u0161kim veteranom Joejem Trumpom, ki bi glede na v\u010deraj prikazano lahko dr\u017eal ritem tudi najbrutalnej\u0161im metalskim bendom.<\/p>\n<p>Leto\u0161nji ciklus ve\u010derov Jazz pri koritu tako ne bi mogel dobiti bolj udarnega zaklju\u010dka. Rahla zamuda, ki je tako ali tako \u017ee del folklore, zglednega \u0161tevila fenov ni prav ni\u010d zmotila. Uvod je kan\u010dek za\u010dinila le v primerjavi s plo\u0161\u010dami nekoliko bolj surova zvo\u010dna podoba, ki se je z vsakim odigranim tonom vedno bolj stapljala z ostro in neposredno energijo, prihajajo\u010do z odra. Za vzpostavitev avtoritete je bil tako potreben le uvodni del zmajskega komada Squirrelly Dragon, nadaljevalo pa se je kar v duhu freneti\u010dnih vbodov s plo\u0161\u010d Dowser in Demagogue. Z izjemo nekaj komadov je glavnina koncerta minila prav v sozvo\u010djih omenjenih plo\u0161\u010dkov, sli\u0161ali smo tudi novo kompozicijo, ki naj bi jo Takeharu Hayakawa skomponiral prav za v\u010deraj\u0161nji koncert. Uigranost pa je v progresivni strukturi pri\u010dala o \u017ee dodobra izve\u017ebanem materialu. Na koncu so nas z bisom popeljali \u0161e nazaj v devetdeseta, ko je Umezu eklekticiral s Tomom Coro, Marcom Ribotom(beri: Ribojem) in drugimi. S stiskancem Vietnamese gospel in vzajemno obljubo o ponovnem snidenju so se po dveh dobro naoljenih koncertnih delih poslovili.<\/p>\n<p>Kazutoki Umezu je eden tistih glasbenikov, ki ob umiku v ozadje svoj bend poslu\u0161ajo nadvse pozorno in z ljubeznijo. Ob surovi mo\u010di Joejevih udarcev, Kidojevih sapo jemajo\u010dih sprehodih po kitarskem vratu in Takeharujevem debelem basiranju to niti ni posebno te\u017eko in tako smo bili na odru pri\u010da prenekateremu zamaknjenemu pozibavanju gospoda Umezuja. Sam je k temu dodajal svojo prepoznavno barvo tona, pri kateri je v\u010dasih potreben tudi pogled k njegovemu instrumentu, saj mu iz alta ponekod uspeva izvabiti prav tenorsko zvene\u010de melodije. Ne presene\u010da torej, da ga \u0161tejejo med najpomembnej\u0161e in najprepoznavnej\u0161e pihalce na na\u0161em planetu, to je v\u010deraj ve\u010d kot dokazal. Je namre\u010d eden redkih, ki so v en samcat komad zmo\u017eni umestiti top-shop melodijo in prepihavajo\u010d izbruh, obenem pa kompozicija na jasnih temeljih trdno stoji. Pri Kiki Bandu tako \u0161e kako dr\u017ei sicer v nekoliko druga\u010dnih okoli\u0161\u010dinah podana Feyerabendova teza: \u00bbAnything goes.\u00ab<\/p>\n<p><strong>Posnetka s koncerta:<\/strong><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" width=\"450\" height=\"253\" src=\"http:\/\/www.youtube.com\/embed\/hcYvGoYbRIk?feature=player_detailpage\" frameborder=\"0\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" width=\"450\" height=\"253\" src=\"http:\/\/www.youtube.com\/embed\/hcYvGoYbRIk?feature=player_detailpage\" frameborder=\"0\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p><strong>Recenzija:<\/strong><\/p>\n<p>Dnevnik, Pop\/Kultura, 15. 11. 2008, pi\u0161e: I\u010do Vidmar<\/p>\n<p>Dobrih godb naokrog je na pretek. Urednik tarna, da ga daje objavni prostor. Teden filmske mrzlice se zna promptno zavle\u010di v ves ministri\u010din mandat, a tu so \u0161e abonmaji in nove pisarije, se pravi razko\u0161je kulture in umetnosti.<\/p>\n<p>Zato tale zdrs v ekonomi\u010dni scenarij, pa ne po zgledu ideolo\u0161ke mantre gospodarstvenikov, temve\u010d po zgledu narave samih godb. So jasne, glasne, pro\u017ene in u\u010dinkovite. V tem so kontrakulturne, so kljubovanje, kakor gre posre\u010deni neologizem. Njihove tonske tvarine ne moremo izlo\u010diti iz prostora, kjer jih igrajo glasbeniki in delijo z u\u017eivajo\u010dimi, ki vanje vna\u0161ajo pri\u010dakovanja in iz njih nepri\u010dakovano odnesejo nekaj drugega. Tega jim ne more odvzeti nih\u010de.<\/p>\n<p>Koncert tokijskega saksofonista Kazutokija Umezuja z bendom Kiki v Menzi je bil prijetna uvertura v tednu, posejanem s koncerti vseh vrst na vseh razpolo\u017eljivih zmogljivostih Ljubljane. Spomin na funkovski bend \u201cdr. Umezuja\u201d na jazz festivalu leta 1984 je o\u017eivel nekaj, kar tu pritlehno \u0161e traja, namre\u010d razkorak med domorodskim umevanjem \u201cd\u017e\u00e9za\u201d in internacionalno \u201cjazz\u201d sceno, ki leti na vse strani. Kiki je hecen, malodane barski bend, ki v osnovi igra enostavne vi\u017ee, le da jih zamota v strukturne hakeljce in napadalen zvok. Umezu ima oster, ni\u010d kaj sentimentalen in raziskujo\u010d zven, s trdo ritemsko podlago (popolnoma jasno je, da je trend v dana\u0161njih elektri\u010dnih bendih mo\u010dan in raznovrsten metalski ameri\u0161ki bobnar). Sliko kazi konvencionalni kitarist, ki igra preve\u010d, pregosto in predvsem \u201cvse\u201d. Nekaj komadov, ki so z distance obdelovali melodijske motive zahodne Azije (mi bi jim orientalisti\u010dno rekli bli\u017enjevzhodni), je Umezujev davek in odgovor na gibanje med newyor\u0161ko in tokijsko sceno. Bil je klubovalen koncert, a nedore\u010den.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-19491\"  src=\"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/wp-content\/uploads\/2008\/11\/umezukazutokikikibandkiki.jpg\" alt=\"umezukazutokikikibandkiki\" width=\"500\" height=\"339\" \/><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Jazz rock.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-2080","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-program"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2080","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2080"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2080\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":32457,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2080\/revisions\/32457"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2080"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2080"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2080"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}