Prvi niz bo solisti\u010den, v drugem pa se Marcu na njegovo lastno \u017eeljo pridru\u017euje nekaj lokalnih muzi\u010distov.<\/p>\n
Tough guy, pa ni macho, bi porekli … Zamah od judovskega pank revolucionarja prek neoprimitivisti\u010dnega komponista do kultnega subjekta plesnih klubov, bi dodali … Marc Ribot je po svojem bistvu pravzaprav nekolikanj \u010duda\u0161ki soul glasbenik, po svoji \u0161iroki vokaciji za \u0161tevilna u\u0161esa eklektik, za mnoge dopadljiv nojzer, pogojno re\u010deno tudi “avantgardist”, kolikor in kadar ta izraz ni elitisti\u010den – Ribot <\/strong>je vsekakor \u010dlovek, ki zmerom, kadar se usede pred oja\u010devalce, najprej zasli\u0161i obenem pank, Alberta Aylerja <\/strong>in latinske \u017eure … tik zatem pa \u0161e marsikaj drugega. V Newarku (New Jersey) rojeni Ribot (*1954) premore ohoho kilometrine in velikansko uho. Kot najstnik je igral kitaro v raznih gara\u017enih bendih, medtem pa tudi zavzeto \u0161tudiral pri svojem mentorju, klasi\u010dnem haitskem kitaristu in skladatelju Frantzu Casseusu<\/strong>. <\/p>\n Leta 1978 se je Ribot preselil \u010dez reko, v New York City, kjer si je sprva slu\u017eil kruh kot “podpornik” pri glasbenikih kakor so bili jazzovski orglavec Jack McDuff<\/strong> ali legendarni soul kri\u010da\u010d Wilson Pickett. Konec sedemdesetih se je pridru\u017eil zasedbi Realtones and the Uptown Horns Band<\/strong>, katere osnovni namen je bil, da je nova\u010dila “mlado meso”, muskontarje za Stax\/Volt zvezde a la Carla Thomas, Rufus Thomas<\/strong>, kralj Solomon Burke<\/strong>, itd. Marc Ribot je bil pet klju\u010dnih let (1984-9) \u010dlan inovativne in vplivne superskupine z Dolnjega vzhodnega konca NY – The Lounge Lizards<\/strong> pod vodstvom Johna Lurieja.<\/strong> <\/p>\n S svojimi \u0161eststrunskimi stilemi, v katerih je klasi\u010den blues zdru\u017eeval z “no wave” godbami in tkim. estetiko (zgodnje) Knitting Factory, je dal bendu neomajen pe\u010dat in za svoje drzne prehode, ki so amalgamirali in prevpra\u0161evali precej razli\u010dnih zgodb in vozli\u0161\u010d iz glasbene tradicije, prvikrat v svoji karieri navdu\u0161il precej \u0161irok krog obcinstva. Ribot je isto\u010dasno kakor z The Lounge Lizards – in \u0161e nekaj let zatem – sodeloval s \u0161tevilnimi pomembnimi avtorji\/glasbeniki\/tekstopisci, med drugim so to Elvis Costello<\/strong> (Ribot igra na albumih: Spike, Mighty Like a Rose, Kojak Variety), Marianne Faithfull <\/strong>(album Blazing Away) in, kar je verjetno njegov najpomembnejsi “stranski” prispevek na posnetkih in turnejah, Tom Waits<\/strong> (Marcovo kitaro sli\u0161imo na albumih Rain Dogs, Big Time, Frank’s Wild Years, Mule Variations).<\/p>\n Muzi\u010dist Marc Ribot je \u0161el pravo\u010dasno sam tudi v globlje raziskave nenehno spreminjajo\u010dega se terena novih muzik v NYC in postal z leti nepogre\u0161ljiv sodelavec zelo razli\u010dnega kroga ljudi: Arto Lindsay, Don Byron, Elliott Sharp, Anthony Coleman, T-Bone Burnett, Jazz Passengers, Evan Lurie, The Sun Ra Arkestra, Chocolate Genius, Jamaladeen Tacuma<\/strong> in … John Zorn.<\/strong> Slednji ima Ribota za “svojega prvega kitarista”, nenehno standing-by v vseh mo\u017enih kombinacijah, postavah, kompozicijah in inkarnacijah. Stvar je \u0161e kompleksnejsa – Zornov zna\u010dilen sound namre\u010d marsikdaj oblikuje (\u010de ne, pa vsaj dopolnjuje) prav Ribot. Z vso svojo non\u0161alantno distanco do “radikalnih judovskih kulturnih” projektov je Marc Ribot nekako Zornova politi\u010dna slaba vest … Marc Ribot je namre\u010d socialnopoliti\u010dno izjemno zavedna, subtilna oseba, izpri\u010dan socialist, kritik ameri\u0161ke hegemone dru\u017ebe, \u010dlovek, ki natanko ve, kaj je boj za prostor, boj za koncertne prilo\u017enosti. Biv\u0161i skvoter, strasten panker.<\/p>\n Marc Ribot je komponiral, snemal in potoval tudi s “svojima lastnima” “Downtown-soul-music”-zasedbama Rootless Cosmopolitans<\/strong> in Shrek<\/strong>, ves \u010das pa se je posve\u010dal tudi intenzivni solisti\u010dni karieri. Izdal je \u0161tiri solisti\u010dne albume: na prvem igra dela svojega u\u010ditelja Casseusa, na drugem, Book of Heads, Zornove komade za kitaro, zelo udaren in raznolik je Don’t Blame Me, na katerem Ribot po svoje zalije cvetli\u010dnjak ameri\u0161kih standardov, Saints (2001) pa je \u017ee prava mojstrovina istovrstnih operacij. O tem izvrstnem delu in se o marsi\u010dem drugem nas pou\u010di politi\u010dno anga\u017eirana recenzija tov. I\u010da Vidmarja za Mladino (gl. spodnjo navezavo!).<\/p>\n Leta 1997 je Marc Ribot v iskalskem razgovoru s prijateljem, somuzi\u010distom in enciklopedom Anthonyjem Colemanom<\/strong> spoznal godbe kubanskega skladatelja in vodja bigbendov Arsenia Rodrigueza<\/strong> (1911-72). Navdu\u0161en nad snovanji tega superzvezdnika z latinske scene v \u0161tiridesetih in zgodnjih petdesetih letih je Ribot s Colemanom formiral skupino, ki je presegla vsa pri\u010dakovanja: Marc Ribot, Anthony Coleman, E.J. Rodriguez, Brad Jones<\/strong> in Robert J. Rodriguez<\/strong> so osnovali Proteti\u010dne Kubance (Los Cubanos Postizos) <\/strong>in z albumom Marc Ribot y Los Cubanos Postizos dosegli \u0161tevilo prodanih izvodov, ki je bilo nekako 20-50-krat ve\u010dje od tega, kar so bili fantje vajeni od prej. Sledile so \u0161tevilne turneje, igrali so za ples, po \u0161pelunkah in najvecjih festivalih – Marca Ribota so spoznali in vzljubili tudi tisti, ki ga prej nekako niso hoteli sli\u0161ati, \u010de\u0161 da jim je prete\u017eak in podobno. Plo\u0161\u010da je postala kultna, kritiki so jo ozna\u010dili za eno izmed klju\u010dnih leta 1998. Tudi drugi album iste zasedbe Muy divertido! je produktiven poklon znamenitemu ustvarjalcu Rodriguezu.<\/p>\n Pred \u010dasom je Marc Ribot svoje glasbene pretenzije raz\u0161iril k Cibo Matto<\/strong>, pokojnemu Allenu Ginsbergu<\/strong>, rad dela za plesne teatre (npr. Wim Vandekeybus), vklju\u010dil se je v projekt Trey Anastasio’s Surrender To The Air, Madeleine Peyroux<\/strong> (sli\u0161imo ga na njenem albumu za Atlantic Dreamland, 1996) in Patty Scialfa<\/strong>. Ribot nadaljuje svoja brezmejna sodelovanja z Johnom Zornom – igral je na njegovih kolekcijah Filmworks, je \u010dlan ansambla Bar Kokhba in najnovej\u0161e Electric Masada (+ JZ, John Medeski, Jamie Saft, Trevor Dunn, Kenny Wollesen, Cyro Baptista)<\/strong>. S slednjo bo vrhunski strunar na\u0161ega casa to nedeljo tudi nastopal na matineji v Milanu, se z avtom (hvala, Bruno!) zatem pripeljal na Metelkovo (“I’d like to play in that squat!”) in se naslednji dan vrnil v Milano na letalo za Bruselj. Po ve\u010d solo in skupinskih gostovanjih v Ljubljani, TV snemanju, po izjemnem ad hoc nastopu v klubu Gromka junija 2000, ko je s Proteti\u010dnimi Kubanci sicer uradno igral na Jazz Festivalu Ljubljana, se legendarni Marc vra\u010da brez omahovanja, razvpitej\u0161i kot kdaj koli. Igra za vrata, za vstopnino, kar je v \u010dasu, ko mu je vrtoglavo zrasla cena, strumna tovari\u0161ka poteza. Njegov edini pogoj je postavljen v slogu politi\u010dnega subjekta: Prvi del igram solo, drugega z bando lokalcev. Defonija in Elza si \u017eelita, da bi izjemnega glasbenika videlo in sli\u0161alo \u010dimve\u010d ljudi, zato vztrajata pri dostopni vstopnini.<\/p>\n Kontakt<\/strong>: syhapa@mail.ljudmila.org _____________<\/p>\n Posnetek s koncerta v Menzi pri koritu:
\nCena vstopnice: <\/strong>1000 sit.<\/p>\n
\n<\/strong>
\n