{"id":11014,"date":"2011-10-16T21:00:51","date_gmt":"2011-10-16T19:00:51","guid":{"rendered":"http:\/\/www.menzaprikoritu.org\/?p=11014"},"modified":"2021-11-26T23:35:43","modified_gmt":"2021-11-26T22:35:43","slug":"doku-elza-dokumentarni-filmi-festivala-dokma-aleksandrinke","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/?p=11014","title":{"rendered":"Doku Elza: dokumentarni filmi festivala DokMa – Aleksandrinke"},"content":{"rendered":"

\"aleksandrinke_3\"
\nAleksandrinke, Slovenija 2011, 94 minut<\/strong><\/p>\n

Re\u017eija:<\/strong> Metod Pevec
\nFotografija:<\/strong> Mi\u0161o \u010cade\u017e
\nMonta\u017ea:<\/strong> Janez Bricelj
\nGlasba:<\/strong> Aldo Kumar<\/p>\n

Zgodba o aleksandrinkah je zgodba o bole\u010di, skoraj izklju\u010dno \u017eenski emigraciji. Zaradi rev\u0161\u010dine in fa\u0161isti\u010dne asimilacijske politike so Vipavsko dolino vse do druge svetovne vojne mno\u017ei\u010dno zapu\u0161\u010dali predvsem mladi ljudje. Mo\u0161ki so odhajali v Argentino, od koder pa se niso vra\u010dali, dekleta in \u017eene so odhajale v Egipt, najve\u010d v takrat bogato in kozmopolitsko Aleksandrijo, kjer so ostale tudi ve\u010d desetletij kot dojilje, varu\u0161ke, gospodinje. \u0160tevilne so se vrnile prepozno, da bi lahko do\u017eivele svoje lastne otroke in svoj dom, dobesedno svoj, saj je bil ta najve\u010dkrat odpla\u010dan prav z njihovim denarjem.<\/p>\n

\"aleksandrinke_4\"<\/p>\n

Dojilja, varu\u0161ka, sobarica, pa tudi prva spremljevalka egiptovske kraljice Faride, najbogate\u0161a tujka v Egiptu: vse so bile slovenske Aleksandrinke. Velike, v\u010dasih tragi\u010dne zgodbe, v katerih se usodno soo\u010dita \u017eenska in svet, ko \u0161e nih\u010de ni sli\u0161al za feminizem.<\/p>\n\"aleksandrinke_1\"\n

Biografija re\u017eiserja:<\/strong>
\nMetod Pevec<\/strong> je diplomant filozofije in komparativistike na FF v Ljubljani, filmski in tv re\u017eiser, scenarist, pisatelj in igralec. Kot re\u017eiser in scenarist se podpi\u0161e pod celove\u010derne filme: Carmen <\/em>(1995), Pod njenim oknom<\/em> (2003), Estrellita \u2013 pesem za domov<\/em> (2007), Hit poletja<\/em> (2008), Lahko no\u010d, gospodi\u010dna<\/em> (2011) in Aleksandrinke <\/em>(2011).
\n
\nIzjava re\u017eiserja:<\/strong>
\n\u00bbDorica Makuc je nesporno pionirka v raziskovanju \u017eivljenja aleksandrink. Ona je opravila najbolj trdo in gara\u0161ko delo, saj je za\u010dela v \u010dasu, ko je bila tematika veliko bolj nedostopna kot danes. Zato je njeno delo podvig, o tem ni dvoma. Tisto, kar je mene \u017ee v knjigi fasciniralo, pa ni bilo to, da je mati pustila otroka doma in \u0161la za dojiljo drugam. Ko sem se pogovarjal z otroki in gojenci aleksandrink, sem ugotovil, da materinstvo ni nekaj nespornega in \u017eenski prirojenega. To je romanti\u010dna utvara. Zlahka se zgodi, da \u017eenska izgubi materinstvo in materinski \u010dut ter, nasprotno, da ga lahko uresni\u010di na otrocih, ki niso njeni. To je danost, a se lahko iz\u017eivi na napa\u010dnem naslovu. Aleksandrinke so iz\u017eivele materinstvo z drugimi otroki in v drugem okolju, s tem pa so se usodno spremenile. Lahko bi govorili celo o nekak\u0161ni notranji po\u0161kodbi. In ta zamenjava me je najbolj \u0161okirala, ko sem sre\u010deval gojence, ki imajo ne\u017enej\u0161e spomine na svoje varu\u0161ke kot na svoje matere. In nasprotno, ko sem se pogovarjal z biolo\u0161kimi otroki aleksandrink, ki jim doma ni uspelo spoznavati, kak\u0161en je pravzaprav materinski odnos. \/…\/ … iz fenomena aleksandrinstva razberemo, da \u017eenska preprosto ni bila ve\u010d samo \u017eenska, kot so si jo do takrat v patriarhalnem kontekstu predstavljali. Nenadoma \u017eenska ne skrbi ve\u010d za dom, otroke in mo\u017ea, ampak dobi vse razse\u017enosti, ki so jih do takrat pripisovali mo\u0161kim. Tudi \u017eenska je torej lahko gosposka, bogata, samostojna, odlo\u010da o vsem in prevzema funkcijo gospodarja. \u017denska je v tem kontekstu postala revolucionarka, presegla je patriarhalni vzorec, v katerem je bila prisiljena \u017eiveti do takrat. In sem sodijo tako lepe stvari kot tudi deviacije … \u00ab
\n(Metod Pevec, re\u017eiser in scenarist)<\/p>\n\"aleksandrinke-2\"\n

V filmu nastopijo:<\/strong>
\nMatilda Vidmar \/ Doroteja Ar\u010don \/ Lidija Susi\u010d \/ Marija Pirnat \/ Sabina \u0160u\u0161melj \/ Danilo Skomina \/ Marija Saksida \/ Magda Ibrahim \/ Vana Sili\u010d \/ Butros Butros-Gali \/ Michel Perez \/ Michael Haag \/ Dr. Ellis Douek \/ Claudia Roden \/ Roger A. Barcilon \/ Izidor Birsa \/ Gilberto Civardi \/ Sonja Gabrijel\u010di\u010d \/ Vera Suli\u010d \/ Silvester Furlani \/ Zlatko Romih \/ Peter Zorn \/ dr. Alojz Zorn \/ Franc Luke\u017ei\u010d \/ Savica Bonutti \/ Irene Cossutta \/ Franc Faganel \/ Nadia Farag Badawi \/ Margarita \u017dor\u017e \/ Pepca Taylor \/ Zdravka Peters \/ Charles Peters \/ s. Martina Arhar<\/p>\n

Zanimivosti o snemanju:<\/strong>
\nDokumentarni film o Aleksandrinkah je nastajal dve leti, ve\u010d kot 40 ur dokumentarnega gradiva s pri\u010devanji aleksandrink ter njihovih gojencev in potomcev je bilo posnetih na lokacijah v Sloveniji, Italiji, Egiptu, Veliki Britaniji in Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike. Za potrebe filma so bile odkupljene pravice za uporabo starih arhivskih filmov o Egiptu (British Pathe, Global Image). Uporabljeni so tudi odlomki iz filma \u017derjavi letijo na jug avtorice Dorice Makuc.<\/p>\n

Film je uspel zabele\u017eiti le tri zadnje in prave Aleksandrinke, ki so od\u0161le na delo v Egipt, zato se je bolj usmeril na generacijo njihovih otrok, ki danes \u017eivijo v Vipavski dolini, in varovancev, ki so se razkropili povsod po svetu. Varovanci imajo v spominu materinsko pozorne in po\u017ertvovalne \u017eenske s posebno slovansko toplino. Otroci Aleksandrink se spominjajo predvsem hrepenenja po mami in odtujenosti. Zgodovinski kontekst Aleksandrije v filmu pojasnjuje Michael Haag, avtor ve\u010d knjig o Egiptu in \u0161e posebej o Aleksandriji.<\/p>\n

Povezava:<\/strong>
\nwww.emotionfilm.si\/filmi\/aleksandrinke
\n<\/a>
\nProst vstop
\nOrganizacija: <\/strong>Menza pri koritu<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Aleksandrinke, Slovenija 2011, 94 minut. Re\u017eija: Metod Pevec.<\/p>\n","protected":false},"author":9,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-11014","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-program"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11014","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/9"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=11014"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11014\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31292,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/11014\/revisions\/31292"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=11014"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=11014"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=11014"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}