{"id":10889,"date":"2011-09-29T18:00:06","date_gmt":"2011-09-29T16:00:06","guid":{"rendered":"http:\/\/www.menzaprikoritu.org\/?p=10889"},"modified":"2021-11-26T23:35:46","modified_gmt":"2021-11-26T22:35:46","slug":"materialni-pogoji-domisljije-julij-borstnik-dolgocasna-in-zanimiva-obdobja-v-umetnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/?p=10889","title":{"rendered":"Materialni pogoji domi\u0161ljije: Julij Bor\u0161tnik – Dolgo\u010dasna in zanimiva obdobja v umetnosti"},"content":{"rendered":"

V dvajsetih letih 15. stoletja je Masaccio <\/strong>naslikal prve slike, strogo podrejene linearni perspektivi. Kot manifest \u0161e posebej izstopa Sv. trojica iz leta 1428. Njegove slike so bile natan\u010dne tudi z vidika upo\u0161tevanja \u010dlove\u0161ke anatomije. Dale\u010d od tega, da bi bile po tem letu vse slike v celoti zveste linearni perspektivi in \u010dlove\u0161ki anatomiji. Vendar pa bi za poklicnega umetnika Zahodne in Srednje Evrope o\u010ditna negacija teh dveh principov poslej pomenila toliko kot profesionalno diskvalifikacijo. Kaj takega so si slikarji privo\u0161\u010dili \u0161ele proti koncu 19. st., po tem ko je industrijska revolucija mo\u010dno zmanj\u0161ala pomen rokodelcev, na katere so bili do tedaj razredno vezani tudi poklicni umetniki. Manifestno pa sta ve\u010d o\u010di\u0161\u010d v sliko vpeljala \u0161ele Picasso <\/strong>in Braque <\/strong>na za\u010detku 20. st.<\/p>\n

Kako razlo\u017eiti 450-letno vztrajanje linearne perspektive in zvestobe \u010dlove\u0161ki anatomiji kot samoumevno privzetih postavk pogleda? Gre za pogled, ki vsakega usmerja v ciljno to\u010dko o\u010di\u0161\u010da in mu pripisuje notranji anatomski ustroj. O\u010ditno sta bila principa linearne perspektive in anatomije skladna s temeljnimi postavkami pogleda na svet, ki se je skozi omenjeno obdobje uveljavljal in uveljavil kot prevladujo\u010d tudi v organizacijskih na\u010dinih oblasti, menjave in proizvodnje.<\/p>\n

Znanilec \u010desa pa je slikarski pogled, ki ga je vpeljala zgodnja renesansa? Gre za na\u010din gledanja, po katerem je bogu odvzet neposredni vpliv na materialni svet. Vpliv bo\u017eanskega na materialni svet je bil umaknjen v \u010das stvarjenja oziroma na vpliv preko nagovarjanja \u010dlove\u0161kih du\u0161 (dokler niso razsvetljenci vpliv boga \u0161e nadalje zreducirali). Vsak posamezni pogled pa se je ujel v objektivni sklop zakonov, ki jim je podrejeno celotno stvarstvo in ki jih ni mogo\u010de spreminjati, lahko pa jih spoznavamo in v skladu s spoznanji delujemo. Skrita predpostavka takega pogleda na svet je ideja, da je mogo\u010de postaviti objektiven, vseprisoten, a hkrati \u010dlove\u0161ki pogled; pogled, ki je se\u0161tevek in hkrati dolo\u010dilo vseh posameznih \u010dlove\u0161kih pogledov.<\/p>\n

Prav to pa je tudi njegova slepa pega. Ignorira namre\u010d dejstvo, da je svet mogo\u010de opazovati in ga razlagati vedno znova edinole s \u010duti, umom in izrazom posameznika, ter da vsak razlagalec svet tudi sooblikuje. (Vsak, ki se o svetu izreka ali izrazi, to neizogibno stori iz lastne pozicije.)<\/p>\n

Vermeer<\/strong>, holandski slikar 17. stoletja, se je vpra\u0161anja, kaj pravzaprav vidi \u010dlove\u0161ki pogled z neke posamezne to\u010dke v neki dolo\u010deni smeri, lotil s pomo\u010djo camere obscure, ki je nekak\u0161na tehni\u010dna podvojitev \u010dlove\u0161kega o\u010desa. Vendar Vermeer ni imel nadaljevalcev. Vpra\u0161anja so se ponovno lotili \u0161ele realisti druge polovice 19. st., Manet, Monet, Degas<\/strong> idr. Manifestno so postavili pod vpra\u0161aj mo\u017enost pogleda neodvisnega od osebe, ki gleda, ter s tem odprli vrata modernisti\u010dnemu valu z za\u010detka 20. st.<\/p>\n

V kak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah se umetniki omejijo na raziskovanja in variacije znotraj vnaprej vzetih osnovnih postavk pogleda na svet? V kak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah pa jih preskakujejo? In, ali pogled umetnikov zgolj sledi in se prilagaja dogodkom v dru\u017ebenih procesih, ali pa jih tudi napoveduje in vpliva nanje? <\/p>\n

O predavatelju: <\/strong>
\nJulij Bor\u0161tnik<\/strong> je leta 2007 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Trenutno pi\u0161e magistrsko nalogo na podiplomskem \u0161tudiju filozofije pri ZRC \u2013 SAZU. Med \u0161tudijem na Akademiji je prejel mednarodno nagrado ESSL Award in \u0161tudentsko pre\u0161ernovo nagrado za likovno umetnost. Od leta 2003 je aktivno vklju\u010den v dejavnosti Art sredi\u0161\u010da, reziden\u010dnega umetni\u0161kega centra, ki deluje v prostorih na Gori\u010dkem, v Prekmurju, in na Metelkovi, v Ateljeju Azil. Trenutno se ponovno intenzivneje vra\u010da k izvajanju lastnih projektov na podro\u010dju umetni\u0161kega ustvarjanja.<\/p>\n

Prost vstop.
\nOrganizacija:<\/strong> Kud Mre\u017ea<\/p>\n

\"shema-zanimiva-in-dolgocasna\"<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Predavanje bo v Ateljeju Azil \/ Metelkova mesto.<\/p>\n","protected":false},"author":9,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-10889","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-program"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10889","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/9"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10889"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10889\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":31331,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10889\/revisions\/31331"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10889"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10889"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/menzaprikoritu.kudmreza.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10889"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}