Norveški kitarist Kim Myhr (rojen l. 1981) spada v linijo mladih kreativnih glasbenikov z Norveške, ki v zadnjih desetletjih zaznamujejo sodobne glasbene tokove po svetu. Myhr se kot strunar vse bolj uveljavlja v svetu sodobnega jazza in svobodno improvizirane glasbe, kjer ga po pristopu lahko postavimo na križišče raziskujočih strunskih zvenov med dediščino Dereka Baileya in Freda Fritha. Samosvoj zven in pristop se zrcali predvsem v križanju akustične kitare in njene preparacije za doseganje novih zvočnih izrazov.
Kim Myhr je kitaro študiral na kolidžu Berklee v Bostonu med l. 2003 in 2005. L. 2008 je doma prejel prestižno nagrado JazZtipend jazzovskega festivala Molde Jazz. Ta mu je omogočila komponiranje in vodenje improvizatorskega orkestra Trondheim Jazz Orchestra z močno mednarodno zasedbo (Sisdel Endresen, Christian Wallumrod, Jim Denley, Clare Cooper …), s katero je posnel lastno kompozicijo Stems And Cages (2010). V zadnjih letih se uveljalja kot izvrsten improvizator v triu Mural, ki ga ob njem tvorita še znana norveški tolkalec Ingar Zach ter avstralski pihalec Jim Denley. Z Denleyjem tvori tudi dalj časa delujoč, mednarodno uspešen duet. Myhr je z njim ali v drugih zasedbah (Murmur, Silencers …) in kot solist v zadnjih letih nastopal po Evropi, v Avstraliji, ZDA, Kanadi in Aziji. V Trondheimu od l.2005 vodi in kurira festival sodobne glasbe Fri Resonans, hkrati pa je programski sovodja znane norveške založbe za sodobni jazz, improvizirano glasbo in sodobno klasično glasbo SOFA Music. Do danes je posnel sedem plošč, ki so izšle pri založbah na Norveškem, v ZDA in v Franciji …
Dvojec virtuoznega francoskega pozavnista Mathiasa Forgea in belgijskega skladatelja, improvizatorja in zvočnega umetnika Olivierja Toulemonda skupaj ustvarja že vrsto let, pri tem pa je nastopal na vseh vidnejših prizoriščih sodobne glasbe doma in po Evropi. Duet je svojo skupno ustvarjalno pot začel l. 2003 v triu z vokalistko Agnés Pailer, vmes začel snovati kot duet, poleg tega pa se občasno razširi v trio s priznano pihalko Christine Sehnaoui. V zadnjih letih sta Forge & Toulemonde svojo improvizacijo prignala do skrajnih, a intrigantnih robov med tišino, tonom in šumom. To robno glasbo sta v lanskem letu zapisala tudi na plošči Pie’n’Mash, na kritiško hvaljenem prvencu, ki ga je izdala znana britanska založba za sodobno glasbo Another Timbre.
Mathias Forge je svojo glasbeno pot začel kot jazzovski pianist, ki je preigraval glasbo Theloniusa Monka, kasneje pa presedlal na pozavno in igral v številnih francoskih jazzovskih zasedbah. Kasneje sta ga je sodelovanje z umetniškim kolektivom Collectif Isthar in srečanja z basistko Joelle Leandre vodila v improvizacijo, čeprav še vedno ohranja redne stike z raznorodno umetniško srenjo, od plesalcev, literatov do slikarjev, celo rolkarjev. Danes predvsem veliko sodeluje z kitaristom Cyrilom Epinatom v projektu DUO, ki se z bobnarjem Leom Dumontom in plesalko Li Ping Ting razširja v kvartet. Je soustanovitelj kolektiva in organizacije MICRO, ki organizira koncerte sodobne glasbe in jih križa s sodobnimi performansi, plesom, videom in poezijo. L. 2009 je izdal tudi svoj elektroakustični samostojni prvenecEssai, ki dobro opiše tudi njegov skrajno izviren pristop k igranju pozavne, s katerim nadaljuje tradicijo inovatorjev tega glasbila, vse od Vinka Globokarja, Paula Rutherforda, Giancarla Schiaffina do Raduja Malfattija. Do danes je Forge posnel štiri plošče, ki so izšle na založbah v Franciji, na Portugalskem, v Veliki Britaniji in v Maleziji.
Olivier Toulemonde je svojo glasbeno pot začel l. 1993 kot soustanovitelj umetniškega kolektiva Collectif Isthar, ki je združeval več kot 20 ustvarjalcev s polja glasbe in sodobnega plesa. Kasneje se je pridružil še kolektivu Collectif et Compagnie, kjer je začel ustvarjati prve elektroakustične kompozicije (prvo tovrstno ploščo z naslovom Eclats De Memoire je izdal l. 1999) na sledi razvejane francoske dediščine konkretne glasbe, fonologije in prakse terenskih posnetkov. V tem kontekstu je ustvarjal kompozicije in dela za večmedijske predstave, za sodobni ples, zvočne instalacije in eksperimentalne radijske igre. Kmalu se je začel udejstvovati tudi v svobodno improvizirani glasbi, znotraj katere se je v zadnjih letih umaknil iz polja elektroakustike in se spustil v zven, šum in zvok vsakdanjih, zvočno ojačanih objektov in vibracij različnih materialov in površin. V kontekstu improvizirane glasbe redno sodeluje z vokalistko Agnés Pailer, s pihalcem Michelom Donedajem in kitaristom Nicolasem Desmarchelierjem, švicarskim harmonikarjem Jonasom Kocherjem, pihalko Christine Sehnaoui in pozavnistom Mathiasom Forgem … Nastopal je na številnih mednarodnih festivalih in koncertnih prizoriščih sodobne glasbe, sodeloval s plesalci, igralci ter skupinami, z videasti in različnimi radijskimi postajami (denimo ArteRadio). Skupaj s plesalcem Gaëtanom Bulourdejem je ustvaril performans Not Every Object Used to Nail Is a Hammer, s katerim je nastopil an številnih festivalih, med drugimi l. 2010 na festivalu Steirischeherbst v Grazu. Doslej je posnel šest plošč na založbah v Franciji, Poljski in Veliki Britaniji.
