Najboljša glasba na svetu?
Ko se ljudje selijo naokoli, se seli tudi glasba. Kako ljudje v Franciji gledajo na bosansko glasbo? Kje senegalska glasba postane uspešnica? Ali hiphop povsod velja za glasbo geta? Zakaj indonezijska gamelanska glasba ni velika uspešnica v Evropi? Kako prepoznamo dobro glasbo? Zakaj se neka glasba zdi »pametna in inteligentna«, druga pa »preprosta in banalna«. Ima to opraviti z glasbenimi pojavi, kakršen je improvizacija? Ali dá improvizacija glasbi več ali manj »kakovosti«? Katere vrste improvizacija je potem dobra in katera ne?
Ob naraščanju števila migracij in kot eden od učinkov globalizacije se vedno več ljudi srečuje z različnim razumevanjem glasbe, tudi improvizirane, in njenih značilnosti. Ti ljudje imajo različne vrednostne lestvice, na katere uvrščajo tudi improvizacijo. Moč in učinki teh hierarhij se spreminjajo znotraj posameznih kultur, razredov, etnij in podobnih kategorij glede na to, kdo jih določa in kdaj. Kaj se zgodi z vrednotenjem, ko posameznik migrira? Se stopi z okoljem? Ali obstajajo kakšne dominante? Kako se oblikujejo nove hierarhije in na kakšni osnovi? Čigava glasba je “nekaj vredna” in čigava ni? Kako so vrednotene, dojete in upoštevane različne izbire glasbe? Kako je to povezano s političnim kontekstom, geografskim prostorom, družbenimi razredi, etnično pripadnostjo, spolom ipd?
Kaj pa odnos med prožnostjo migracij, hitrimi spremembami pod vplivom globalizacije in potrebo po trdnosti in predvidljivosti znotraj nacionalne države ter narodnostne identitete? Kako medsebojno vplivajo te sestavine?
Različni žanri improvizacije so prav tako podvrženi hierarhiziranju. Nekatere vrste improvizirane glasbe med splošno publiko veljajo za bolj kakovostne. Po katerih kriterijih? Iz katerih premis izhajamo, ko mislimo improvizacijo in skozi kakšna očala gledamo, ko to počnemo? Kako je razumljena improvizacija v tradiciji ljudske glasbe v primerjavi z improvizacijo v jazzu? Kaj pa status improvizacije v, na eni strani, evropski umetniški glasbi in, na drugi strani, v turški umetniški glasbi?
Sunniva Skjøstad Hovde (Norveška)
Sunniva Hovde je bila v zimskem semestru akademskega leta 2010/2011 gostujoča predavateljica na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Diplomirala je iz etnomuzikologije na Oddelku za muzikologijo Univerze v Trondheimu na Norveškem in trenutno pripravlja doktorsko nalogo z naslovom Globalizacija, glasba in usmerjanje hierarhij, ki jo je deloma pisala tudi v Ateljeju Azil na Metelkovi. Njena področja znanstvenega interesa obsegajo aplikativno etnomuzikologijo, manjšinske študije, popularno glasbo in spol ter globalizacijo v povezavi z glasbeno vzgojo in izobraževanjem.
www.myspace.com/sunnivahovde
www.myspace.com/tangoting
www.myspace.com/trondheimworldmusicensemble
Brez vstopnine!
Organizacija: Kud Mreža in Zavod Art središče
