Ribotov solo zadnjih let je permanentna evolucija igre, prijemov, brskanj, iger referenc, najsi bo na električni ali na akustičnih kitarah. […] Njegov zadnji solo album Silent Movies z realizirano in zamišljeno godbo za neme filme, ki se mu vrtijo, je spet poseben; lirično zapeljiv, a poln pasti nelagodja in tesnobe. […] je album delikatno lepe in nevarne muzike, ki izstopa med letošnjimi dosežki iz dobre letine avantčudaških kitaristov. –Ičo Vidmar (Dnevnik, 28. 12. 2010)
Po lanski solistični plošči Silent Movies, ki je v letni inventuri glasbenih kritikov pristala pri samem vrhu najbolje ocenjenih, bo stari ljubljanski znanec Marc Ribot znova sédel na oder Menze pri koritu in poprijel za svoje kitare.
Newyorški strunar je eden tistih, katerih zasuke v nikoli premočrtni, na razne konce razpeti karieri lahko na ljubljanskih odrih spremljamo že vrsto let. Slišali smo ga lahko tudi v vseh aktualnih zasedbah, s katerimi v zadnjem času hodi na turneje: Spiritual Unity (projektu, posvečenem Albertu Aylerju z njegovim originalnim basistom Henryjem Grimesom), power triu Ceramic Dog z basistom Shahzadom Ismailyjem in bobnarjem Chesom Smithom ter zasedbi Sun Ship s kitaristko Mary Halvorson.
Ostaja nam le še, da ga ponovno doživimo kot solista in preverimo, kako bo gradivo, ki ga pod svojimi prsti vztrajno gnete in spreminja, nadgrajuje in sprevrača, zaokrožil tokrat. Prav gotovo povsem drugačna izkušnja od njegovih zadnjih skupinskih nastopov, pa tudi od preteklih solo izvajanj.
Biografija:
Marc Ribot se je rodil v Newarku, New Jersey, leta 1954. Kot najstnik je igral kitaro v raznih garažnih bendih in študiral pri svojem mentorju, haitijskem klasičnem kitaristu in skladatelju Frantzu Casseusu. Ko se je leta 1978 preselil v New York, je postal član soul/punk zasedbe Realtones in nato slovitih Lounge Lizards Johna Lurieja. Med letoma 1979 do 1985 je igral z Wilsonom Pickettom, Carlo Thomas, Rufusom Thomasom, Chuckom Berryjem in številnimi drugimi.
Tako kot seznam glasbenikov, s katerimi je nastopal v živo, je tudi seznam tistih, s katerimi je snemal, predolg, da bi ga navajali v celoti. Med drugim ga plemenitijo imena, kot so Tom Waits, Solomon Burke, Elvis Costello, Marianne Faithful, Arto Lindsay, Caetano Veloso, Laurie Anderson, Susana Baca, McCoy Tyner, The Jazz Passengers, Medeski, Martin & Wood, Joe Henry, Alen Toussaint, pa tudi pop zvezda Norah Jones, indie-rockerja The Black Keys in z grammyji ovenčani dvojec Alison Krauss in Robert Plant.
Med Ribotovimi lastnimi diskografskimi projekti so plošče z zasedbami Rootless Cosmopolitans (Island Antilles), Shrek (Tzadik) in Los Cubanos Postizos (Atlantic), Spiritual Unity (Pi Recordings) in Ceramic Dog (Pi Recordings). Solistično je posnel Marc Ribot Plays Solo Guitar Works of Frantz Casseus (Les Disques Du Crepuscule), John Zorn’s The Book of Heads (Tzadik),Don’t Blame Me (DIW),Saints (Atlantic), Exercises in Futility (Tzadik) in Silent Movies (Pi Recordings).
Razen tega je njegov instrumentalni prispevek mogoče slišati v filmih The Kids Are All Right, Where the Wild Things Are, Walk the Line, Everything Is Illuminated in Departed, avtorsko pa je z glasbo opremil filme Revolucio: Cinco Miradas, Drunkboat, Joe Schmoe, The Killing Zone ter plesni predstavi Altogether Differentkoreografinje Yoshiko Chuma inIn as Much as Life is Borrowed Wima Vandekeybusa. Trenutno nastopa tudi z živo glasbo za nemi film The Kid Charlieja Chaplina.
