Bergljot so prvenec Solen avløser regnet som avløser solen objavili oktobra 2013 za založbo Sofa Music. Eksperimentirajo s strogim in minimalističnim načinom zelo počasnega razvoja glasbe, pri čemer namenjajo poseben poudarek bogatosti zvoka, ki spominja na The Necks, sunn o))), Concern ali Barn Owl. V svoji glasbi med drugim uporabljajo otroški sintetizator, razne električne orgle, terenske posnetke in najdene zvoke. Trio igra energično in glasno, a vedno z jasnimi zamislimi. Skupina je prejela odlične kritike in igrala na festivalih, kot so Jazz Fest Brno, Natt Jazz Bergen, Koktebel Jazz Festival, BE4 Krakow in Jazzinec Trutnov, pa tudi na koncertnih prizoriščih v Franciji, na Švedskem, Poljskem, v Ukrajini, Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, Slovaškem, Norveškem, v Sloveniji, Srbiji in na Češkem.

Zasedba:
Vojtech Prochazka – sintetizatorji, elektronika, klavir
Adrian Myhr – bas
Tore Sandbakken – bobni, tolkala

Povezave:
bergljotmusic.com
soundcloud.com/bergljotmusic
facebook.com/bergljotmusic

Samo Kutin in Ana Kravanja ustvarjata v različnih improvizacijskih sestavih, skupaj pa tvorita tudi zasedbo Najoua, kjer se posvečata muziciranju na kalimbe. V polju svobodne improvizacije sta že nekaj časa prisotna z glasbiloma hurdy-gurdyjem in violino, v zadnjem času pa ga pestrijo tudi doma izdelana ali predelana glasbila.

Foto: Tadej Čauševič

Samo Kutin zadnja leta poglobljeno raziskuje neidiomatski zvočno hrupni potencial hurdy-gurdyja, ki ga poleg učinkovitih preparacij suvereno in s hoteno grobostjo ozvočuje prek kontaktnih mikrofonov in akustičnih resonatorjev, kot so vzmeti in sodi. Lahko bi rekli, da predvsem z uporabo kontaktnih mikrofonov skenira in na plano vleče drobovne procese inštrumenta, z direktno fizično aplikacijo pa tudi povzroča in plasira do sedaj neznana trenja. Tako akustično mehaniko hurdy-gurdyja in samo inštrumentalno gestikulacijo potegne v sfero elektroakustičnega na način, ki ostaja svež in neposreden ter hkrati povsem zaobide ostale podobne prakse elektrifikacije in efektiranja.

Glasbenico, likovno in cirkuško umetnico Ano Kravanja zadnje čase poznamo predvsem kot suvereno in raziskujočo violinistko na področju svobodne improvizacije, s posebnim ozirom na raziskovanje surove zvočnosti ter ostrenje poslušanja. Njena zvočna igra vsekakor pripada tistim praksam, ki se ne podrejajo in porajajo iz transcendentalnih idej neke vzvišene “glasbe” kot nečesa ločenega od materialne danosti tukaj in zdaj, temveč se locirajo kot globoko ozemljene v snovnost uporabljenih instrumentov, podedovane implikacije pa podvržejo preizpraševanju.

Ana Kravanja – violina, maroški ribab, drobna zvočila
Samo Kutin – hurdy-gurdy, etiopska begena domače izdelave, drobna zvočila

Povezava:
macefizelj.si/samoana

Organizacija: Menza pri koritu.

___________

Recenzija:
– Ina Puntar, RŠ recenzija, Radio Študent, 18. 10. 2014.