Martin Küchen – altovski-, baritonski saksofon
Per Zanussi – kontrabas
Raymond Strid – bobni, tolkala
Norveško-švedski trio tvorijo zveneča imena skandinavske svobodno improvizirane glasbe in free jazza, Raymond Strid (bobni), Per Zanussi (kontrabas) in Martin Küchen (altovski in baritonski saksofon). Küchen je tudi idejni vodja zasedbe, katere kreativni output odraža njegovo družbeno angažiranost in socialno občutljivost. Potem ko je trio pomladi 2011 v klubu Gromka predstavil prvenec … Was There to Illuminate the Night Sky…, bo tokrat v Menzi pri koritu igral material z druge izdaje za portugalsko založbo Clean Feed, Human Encore, ki jo je poleti 2012 posnel s slovitim ameriškim pihalcem Joejem McPheejem na rezidenci v Coimbri na Portugalskem.
Martin Küchen, danes ena osrednjih figur skandinavske svobodnjaške scene, je glasbeno kariero začel v cirkusu, kilometrino pa je nabiral tudi z igranjem na ulici. V Sloveniji njegovo delo zadnje desetletje spremljamo dokaj celovito, saj je v Ljubljani, Mariboru in Cerknem igral z domala vsemi zasedbami, v katerih je kontinuirano aktiven – od Exploding Customer in Angles, do Chip Shop Music, Trespass trio in All Included –, pa tudi kot solist in v sodelovanjih z raznimi improvizatorji. V svoji glasbi navdušuje z neposrednim pristopom, s humorjem in z glasbeno iskrenostjo. Med njegove pogoste sodelavce sodijo Keith Rowe, John Tilbury, Phil Minton, Mark Sanders, Burkhard Beins, Andrea Neumann, Tony Bevan in Joe Williamson. Odkar je zadnjič gostoval v Ljubljani, je objavil novo solistično ploščo … And Everything Inside Came Down As Dust (Confront Recordings), album Four Lamentations and One Wicked Dream of Innocence z Landaeus Triom ter dvojni album Injuries z zasedbo Angles 9.
Basist Per Zanussi (1977) je vodja kvinteta Zanussi 5 in član razširjene različice Trondheim Jazz Orchestra, v kateri igrajo vsi člani Zanussi 5. Magister kontrabasa in kompozicije izhaja iz rockovskih voda, vendar je v najstniških letih, ko ga je zagrabil jazz, basovsko kitaro zamenjal za kontrabas. Med študijem v Trondheimu je leta 1996 s Håkonom Kornstadom in Wetlejem Holtejem ustanovil elektrofonski projekt Wibutee. Je član MZN3, Crimetime Orchestra in nekaj drugih zasedb, piše pa tudi za plesne in gledališke predstave ter kratke filme. Po naročilu je komponiral tudi že za Trondheim Jazz Orchestra/Zanussi 5, Nilsa Pettra Molvaerja/Bergen Big Band in Kitchen Orchestra iz Stavangerja. Sodeloval je z glasbeniki, kot so Arve Henriksen, Hamid Drake, Louis Moholo Moholo, Paal Nilssen-Love, Bobby Bradford, Frode Gjerstad, Sabir Mateen, Franklin Kiermyer, Stephen O’Malley, Axel Dörner, Klas Nevrin, Fred Lonberg-Holm, Bugge Wesseltoft, Sten Sandell, Mats Gustafsson, Seijiro Muriyama, Raymond Strid, Sten Åke Holmlander, Kjetil Møster, David Stackenäs, Kjell Nordeson, Terrie Ex…
Raymond Strid (1956, Stockholm) je začel igrati bobne razmeroma pozno, potem ko se je glasbi dolgo obsedeno predajal kot poslušalec. Med drugim so ga navduševali evropski tolkalci Han Bennink, Paul Lytton in Tony Oxley, pod vplivom katerih je tudi sam poprijel za bobnarske palice. Po slabem desetletju nastopanja z raznimi lokalnimi skupinami v Stockholmu je leta 1988 ustanovil trio GUSH s pihalcem Matsom Gustafssonom in pianistom Stenom Sandellom. Odtlej njegovo ime zasledimo v celi vrsti skupin in projektov, med drugim v triih Guy – Gustafsson – Strid in Crispell – Jormin – Strid ter freejazzovskem LSB (Fredrik Ljungkvist – Johan Berthling – Raymond Strid). Leta 2000 je z Axlom Dörnerjem, Sturejem Ericsonom in Ingebrigtom Håker Flatnom ustanovil zasedbo The Electrics ter postal redni član Barry Guy New Orchestra. Poleg rednih turnej po Evropi in Severni Ameriki poučuje improvizacijo, njene metode in estetiko.
Diskografija:
– Trespass Trio: … Was There to Illuminate the Night Sky…” (Clean Feed, 2009)
– Trespass Trio + Joe McPhee: Human Encore (Clean Feed, 2013)
Povezave:
facebook.com/trespasstrio
cleanfeed-records.com/grupo.asp?intIDGrupo=193
myspace.com/trespasstrio
Organizacija: Menza pri koritu.
_________________
Recenzija:
– Jaka Golob, RŠ recenzija, Radio Študent, 4. 11. 2014.
