– Berejo: Gregor Lozarj, Patrik Holz, Sara Kneževič in Suzana Tratnik.
Prebranec na Facebooku.
– Wayra Contemporary Dance Group: Retrospekcija
Avtorica: Maja Halas. Soustvarjalci: Miha Firšt, Jure Kolšek, Rok Roudi, Anej Vidmar, Lan Mlakar.
Retrospekcija – plesna predstava Maje Halas, ki nastaja v sodelovanju s talentiranimi mladimi slovenskimi umetniki – je prežeta z mešanjem želenega in neizživetega z realnim. V predstavi, v kateri se ves čas pojavlja nadzor zunanjega nad plesalcem, se avtorica predstave trudi najti svojo pravo obliko. Osnovna koreografija, ki se na začetku v celoti – kasneje pa po delih – pojavi v predstavi, predstavlja plesalkino načrtovano in želeno življenjsko pot. To pa ji prekrižajo glasbeniki, ki predstavljajo nek zunanji dejavnik in zvok izkoristijo kot manipulacijo, s katero prevzamejo nadzor nad plesalko in spreminjajo njeno pot.
V tej točki pride to problema, saj dejanja plesalke ne sovpadajo z njeno dejanskostjo. Pojavljajo se trenja med notranjim in zunanjim, ki sprožijo naval spominov. Na podlagi tega smo se odločili, da v predstavo vključimo »flashback« filme, ki predstavljajo plesalkin spomin in jo vračajo nazaj do nje same. Tako lahko na odru vidimo dve različni osebi – ena je hitra, živi življenje, ki ji ga načrtujejo zunanji dejavniki (okolje, družba), druga je počasna in se spominja –, kar je ponazorjeno z različno dinamiko plesa.
Razlike med notranjim in zunanjim se kažejo z izborom dveh različnih stilov plesa. Kljub zelo jasnemu problemu, ki ga predstavljajo neizživete želje, z odganjanjem resnice in nepriznavanjem realnosti plesalka vedno bolj tone in popušča manipulaciji, ki jo izvajajo nad njo. To pa se kaže tako, da se – medtem ko se vrti v nekem začaranem krogu realnosti in spominov – njen prostor vedno bolj manjša in oži. Soustvarjalci predstave ji tako vedno bolj zmanjšujejo fizičen prostor delovanja. Vse dokler se ne zoži do te mere, da zaduši vsakršen gib, dokler plesalke ne pripelje do samega roba, se le-ta ne zbudi iz začaranega kroga. Pri tem pa se pojavi polemika, ali bo nehala biti le še en, v sistem integriram delček, ki ga je družba s »podarjeno svobodo« popolnoma zasužnjila, ali pa bo vstopila nazaj v ta začaran krog.
Namen avtorjev predstave je apelirati na gledalca, kako pomembno je, da si kot umetnik, pa tudi kot človek, odprt, občutljiv, aktiven in da imaš svoje stališče do sveta. Da sta ravno svoboda in človeškost platforma, na kateri se gradi sreča, tako v zasebni kot v družbeni sferi. Predstava bo torej govorila o posamezniku, ki se tudi v najhujših trenutkih trudi, da ne bi izgubil samega sebe in da bi ohranil svojo dejanskost.
Prost vstop.
Organizacija: Kud Kentaver in Menza pri koritu.