Na tradicionalnem, devetem rock festivalu – FV 2007 – bodo nastopili: The Fuzztones in P.W. Long (ex-Mule) iz Amerike, hrvaška benda My Buddy Moose in The Welcomin’ Committee In Flames ter Common Sense Society in veterani Indust bag iz Slovenije.
P. W. LONG – Zagotovo eden najbolj spregledanih glasbenikov našega časa! Nekateri P.W. Longa poznajo po skupinah Wig in predvsem Mule, ki je v prvi polovici devetdesetih let tvorila ustvarjalno jedro razburljive neodvisne založbe Touch & Go. Z njo je definiral svoj avtorski pečat peklenskega county blues rocka, ki mu sledimo tudi po razpadu tega monstruma. Vedno zaljubljen v country, zmeraj grob in surov kot blues in z občutkom za pripoved je v drugi polovici devetdesetih let nadaljeval solistično pot s spremljevalnim bandom Reelfoot, ki sta ga tvorila basist Dan Maister in bobnar Mac McNeilly iz Jesus Lizard.
Ko je v začetku novega desetletja že izgledalo, da je P. W. Long poniknil s koncertnih odrov, ga je leta 2002 zvesti spremljevalec in fan njegovega dela Steve Albini povabil na angleški festival All Tomorrow’s Party. Od takrat nastopa brez priponke k svojemu imenu. Iz zadnjega, letošnjega solističnega albuma God Bless the Drunkard’s Dog, na katerem ga spremlja bobnar Taylor Young iz Young Heart Attack in Polyphonic Spree in na katerem gosti mojstra odvrnjene Telecaster kitare Kirklanda Jamesa iz skupine Tenderloin, je nastala nova zasedba Young James Long, s katero je še bolj oplemenitil svoj hellbilly country blues. Njihovemu letošnjemu mini-prvencu You Ain’t Know The Man je pisana usoda prvenca Mule, ki ga je revija Spin leta 1993 uvrstila med deset najboljših, a preslišanih albumov tistega leta.
P.W. Long prihaja k nam sam z akustično kitaro, ki jo bo morda zamenjal tudi s kakšno razpoložljivo, dobrodušno odstopljeno električno kitaro. Priča bomo njegovemu solističnemu nastopu. Sliši se revno, vendar prav redkost takšnih nastopov dela iz tega nastopa eksluzivo. In nikar ne pozabite – vse dobre pesmi se vedno slišijo dobro že na akustično kitaro. Takšnih pesmi pa ima P.W. Long na pretek – od Mule do Young James Long. Izbor le-teh pa se nam tudi obljublja!
In še nekaj! Njegovi solo nastopi se bodo zgodili zgolj v Sloveniji in Srbiji ter na Hrvaškem. P.W. Long ne prihaja na evropsko, ampak na balkansko turnejo! “Serbia?? Croatia?? Preston what the hell.. Play some dates here,” je eden izmed zgroženih, a predanih odziv (iz Richmonda) na myspace.com/youngjameslong. – BIGor
THE FUZZTONES so brez dvoma najpomemnejša in najbolj razvpita skupina preporoda t.i. underground rocka 60-ih let, ki se je v ameriki pojavil v drugi polovici 80 let preteklega stoletja in v glasbeno orbito poleg »gurujev garažne psihadelije« The Fuzztones lansiral tudi The Chesterfield Kings, The Cynics, The Miracle Workers in Plasticland. The Fuzztones so oživljanje psihadelične preteklosti vzeli zares in na celi črti – z avtentičnim instrumentarijem (vox, gretsch in rickenbacker kitarami, orglicami, vox in farfisa orglami) in, za punk čase, nekam anahronistično, bolj »sixtees«, zunanjo podobo.
Nastali so leta 1980 v newyorškem Lower East Sideu in kmalu postali redni gostje razvpitega CBGB-ja in Mudd Cluba. Iz »arhivov zgodovine« so izvlekli starinski fuzz kitarski efekt (od tu tudi ime benda), ki so ga psihadeličarji 60-tih uporabljali, da bi dosegli skrajno distorzirane psihadelične zvoke kitare. Zanimivo je tudi, da se že je v tistem času, vsaj deset let pred seattlskim grunge bumom, za oznako njihovega »hreščečega« zvoka, ki ga je fantom uspelo izcediti iz svojih instrumentov, prvič uporabil izraz »grunge«.
The Fuzztones so bili prvi med »preporodniki«, ki so izdali vinilko – njihovi prvi veliki plošči Leave Your Mind At Home in Lysergic Emanations veljata za klasiki žanra, precem slednji pa po prodaji velja za zlato ploščo. Nastopali in snemali so tudi z legendarnim r’n’b kričačem Screamin’ Jay Hawkinsom. The Fuzztones so bili prvi bend, ki je sredi osemdesetih predstavil renesanso garažno underground psihadelijo 60-tih v Evropi – to se je dogajalo leta 1985 na tromesečni evropski turneji s prvoborci britanskega gotskega punka The Damned.
Turneja jim je prinesla svetovno slavo in prepoznavnost, ki se jih drži vse do danes. Vendar pa se je uspehu navkljub, ali pa ravno pod njegovo težo, bend po vrnitvi v domovino razšel. Rudi Protrudi, duša benda, kitarist in pevec, frontman in avtor večine skladb, se je preselil v Los Angeles leta 1987, kjer je, skoraj v celoti iz priseljenih newyorških glasbenikov, sestavil novo ekipo The Fusstones. To je bila zasedba s katero je The Fuzztones, kot edinemu bendu renesanse psihadeličnega garažnega rocka, uspelo podpisal pogodbo z veliko založbo (zdaj že klasiko rocka, ploščo »In Heat«, so leta 1989 izdali za etiketo RCA/Beggars Banquet).
The Fuzztones so se pojavili vsaj na 69 cd in vinilnih ploščah, izdali so najmanj 13 samostojnih albumov, neskončno število singlov ter sodelovali na neštetih kompilacijah. Leta 2003 izdano ploščo Salt For Zombies, ki so jo nekateri kritiki proglasili celo za njihov najboljši album, komad Don’t Blow You Mind pa za »najbolj kul komad leta 2003«, nedolgo tega pa je izšel album Fuzztones Illegitimate Spawn, na katerem se je 42 bendov iz celega sveta s svojimi priredbami komadov The Fuzztones poklonilo Mojstrom fuzza.
Zgodba o The Fuzztones traja že skoraj trideset let, v središču zgodbe pa od samega začetka dominira Rudi Protrudi kot osrednja figura benda, ki ga je uspel vsem kadrovskim vrtincem in pretresom navkljub ohraniti »alive and kicking« vse do danes. Tudi zato ne moremo mimo tega, da ne bi malo več pozornosti posvetili temu umetniku širokega spektra, osrednjemu članu in ustanovitelju The Fuzztones. Začetki njegovega glasbenega delovanja segajo v leto 1966, King Arthur’s Quart je bilo ime njegovemu prvemu rock’n’roll bendu, nastopal v različnih zasedbah, v sedemdesetih za kratek čas igral bas pri The Dead Boys, ustanovil je tudi prvi bubble gum punk band z imenom Tina Peel (igrali so osladno rock glasbo po vzoru The Monkees, 1910 Fruitgum Company), s katerim se je preselil v New York, kjer so dosegli precejšen uspeh, vendar razpadli leta 1980 ob nastanku The Fuzztones. Rudi je sodeloval, snemal in nastopal s številnimi znanimi glasbeniki in skupinami (Lydia Lunch, Devil Dogs, Screamin’ Jay Hawkins, Vulcan Death Grip, Sylvain Sylvain, Sky Saxon…), igral v dveh igranih filmih (enkrat vampirja), njegove slike in ilustracije krasijo vse albume The Fuzztones in skupine Link Protrudi (eden izmed njegovih stranskih glasbenih projektov), trenutno pa piše avtobiografijo, ki ji je dal naslov »Scanje proti vetru (Zgodba mojega življenja)«.
The Fuzztones bodo v Ljubljani nastopili v petčlanski zasedbi z dvema kitaristoma: Rudi Protrudi – fuzz kitara, glas, Lana Loveland – orgle, spremljevalni vokal, Screamin’ Bo – vox phantom bas, spremljevalni vokal, Rob Lowers – bobni (ex Link Wray and Q65)
Belokranjski INDUST BAG so veterani slovenske punk scene, na kateri so se pojavili v začetku 80-ih let prejšnjega stoletja (v istem času kot The Fuzztones) . Nastopili so na prvem Novem rocku (pa tudi na zadnjem, leta 2000), njihovi komadi so bili uvrščeni na različne slovenske in yu punk kompilacije ( Lepo je…, Najbolji u živo iz Subotice…). V osemdesetih letih so veljali za eno najvidnejših slovenskih skupin, njihov kasetni prvenec V obdobju zločina, ki je izšel leta 1987 pri založbi FV, je radio študent proglasil za najboljši glasbeni izdelek leta. Druga kaseta z naslovom V dolini resnic je izšla dve leti kasneje pri isti založbi, prvo CD plošča Nova leta pa so leta 1991 izdali v samozaložbi.
Pojavili so se v filmu Outsider, sodelovali so tudi z nemšim režiserjem Harryjem Ragom, s svojo glasbo so sodelovali v dveh dokumentarcih (Slovenia From The Outside, Slovenia From the Inside). S komadom Maska so se pojavili tudi filmu Varuh meje režiserke Maje Weiss. Izdali so še CD Brez provokacij (1998, Panika Records), leta 2000 pa še zadnjega Nikoli preveč za založbo Nika, v kratkem pa lahko pričakujemo tudi njihovo najnovejšo ploščo, za katero je material že pripravljen. Indust Bag bodo nastopili v zasedbi: Goran Jarnevič (glas, kitara), Boris Vinski (bas) in Uroš Pahor (bobni), sprehodili po svoji zgodovini, poleg novih komadov, bodo zaigrali nekaj starih uspešnic, tistih s katerimi so se zapisali v slovensko in jugoslovansko rock zgodovino.
Korenine reškega kvarteta MY BUDDY MOOSE segajo v leto 2001, ko sta se kitarist Luka Benčić in kitarist in mandolinist Matko Botić v improviziranem studiju lotila snemanja treh avtorskih skladb Luke Benčića in obdelave Ramblin’ Man Hanka Williamsa. Tri leta kasneje se jima pridružita bobnar Jasmin Đečević in basist Ištvan Širola in skupina My Buddy Moos dobi današnjo podobo. Kvartet v letu 2005 s producentom Daliborjem Pavičićem iz benda Bambi Molesters posname odličen avtorski album, ki ga odlikuje mešanica široke palete glasbenih stilov, od rock’n’rolla in punka do bluesa, soula, folka in countryja, nekakšen country rock’n’roll, ki se navdihuje pri folk emotivnosti Grama Parsonsa, Stevea Earlea in Townesa Van Zandta in črpa garažno energijo Sonicsov in Stoogesov. Plošča je izšla pri zagrebški založbi Dancing Bear.
Zasedba: Luka Benčić (glas, kitare, orgle, harmonika, orglice), Matko Botić (kitara, mandolina, spremljevalni vokal), Jasmin Đečević (bobni, tolkala), Ištvan Širola (bas, spremljevalni vokal).
THE WELCOMIN’ COMMITTEE IN FLAMES je novo ime na zagrebški rock’n’roll underground sceni. Gre za hrvaško-japonsko glasbeno navezo treh podivjancev in za garažni trash rock’n’roll. Trio je pred kakšnim letom dni ustanovil nekdanji član skupine The Babies, kitarist Goran Lauter aka Dodo Eichmann. Poleg njega so v skupini še bobnar Mr. Drumsonic in energična japonska pevka Kazuko Kono. Njihova glasba in nastopi, ki se običajno zaključijo pred odrom, suvajo v precej japonski maniri – hitro, energično, marljivo in fanatično.
Streetcor’n’r bend COMMON SENSE SOCIETY so mlada slovenska skupina, ki vleče svoje korenine iz začetka leta 2003. Takrat sta se spoznala basistka in pevka Sabina oz. sKabina in kitarist Tomaž, kar nekaj let in bobnarjev pa je bilo potrebnih, da so naleteli na pravega človeka s pravim udarcem. Od januarja letos so z bobnarjem Saškom postali trio in se na prvih skupnih nastopih s svojo glasbeno mešanico street punka, old school hardcora in rock’n’rolla predstavili kot prava skupina s katero bo treba v prihodnosti računati.
Organizacija: FV Music in Menza pri koritu.
__________________
Recenzije:
– Brane Škerjanc, FV Music Festival 2007, Radio Študent, 15. 10. 2007.
Fotografije:
– Jurij Bizjak, FV festival – fotozgodba, Rockonnet, 15. 10. 2007.
– Johnny 72, johnny72.blogspot.com.
