Ob 20h: Video – Costes (Francija) “Holy Virgin Cult” (2003)
Ob 21h: Koncert sledečih skupin:
Sušipank (Domžale)
Eric Boros (Kanada/Francija)
Cities in Desolation (Grčija)
Rinus van Alebeek (Nizozemska)
Analog Suicide (Turčija)
Sušipank je elektroakustični zvočni projekt, katerega začetki segajo v leto 2002. Člani Sušipank delujejo v različnih glasbenih/zvočnih projektih:(Kupperbusch jr. quartet, Lain, Šundrdisko, Slint, Illgenerate, Androide Masoquista). Zvočno sliko tria Sušipank bi lahko opisali kot okus po svobodni improvizaciji, vzvratni drum n’ bass in plazenje po livadah hrupa. Zvok je kolaž naključno in načrtno sestavljenih, razstavljenih in prestavljenih vzorcev širšega glasbenega spektra. Sušipank se tokrat prvič predstavlja kot trio.
Jure Dimec – elektronika
Boštjan Žagar – elektronika & bas kitara
Michael Jurman – viola
Eric Boros je na glasbenem področju dejaven že vse od leta 1993, ko je nastopal s skupino imenovano Dementia. Od takrat je s skupinami in solo projekti, kot so Third World Planet, Waste Matrix, Subgenius ter slovenski publiki dobro poznanima Hermit in Vialka nastopil na neštetih koncertih, festivalih, turnejah širom sveta in doživel ravno toliko izdaj pri najrazličnejsih založbah. Prav tako je sodeloval s številnimi umetniki avantgardne/noise/eksperimentalne scene, kot so: Dave Phillips, Crank Sturgeon, Serhat Koksal, Damo Suzuki, Gigi Bassano, Micha Bartel… Lahko bi rekli, da je Eric Boros fenomen underground scene saj poleg nikoli izčrpane energije in vedno novih idej v svojih nastopih vodi tudi underground založbo Manufracture, pri kateri naj od številnih tam izdanih skupin omenimo Sore Throat, Man Is The Bastard, Dave Phillips, Mexican Power Authority, NNY; Nom in Žoambo Žoet Workestrao. Ne glede na stil in skupino, s katero nastopa, Eric Boros zvesto sledi naredi sam drži in brezkompromisnim nastopom. Od 1994 do 2003 je nastopal in izdajal glasbo pod pseudonimom Hermit ter kot samouk elektronike sestavljal efekte in komponente za potrebe svojih nastopov. Danes Eric Boros, ki je po rodu iz Kanade, z manipuliranjem elektronike, maltretiranjem kitare ter z uporabo glasu ustvarja, kot sam pravi, “vodka-poezijo, break-butoh, evil-jazz in idealiziran teater za ušesa za ljudi sedanjosti.
Cities in Desolation je apokaliptičen, eksperimentalen duo iz Aten, ki ga sestavljata Grk Iason in Švicar Ruedi. Z uporabo kontaktnih mikrofonov, laptopa, efektov, basa in objektov iz kovine in stekla ustvarjata hrupno, industrijsko zvočno pokrajino. Poleg tega projekta, Iason igra tudi v bendu PS Stamps Back in vodi založbo 1000+1 Tilt, pri kateri izhajajo predvsem izvajalci eksperimentalne in nekonvancionalne glasbe underground scene. Pri tej založbi je izšel tudi cdr Live Acts 2003, ki vsebuje posnetke s takratne turneje po Sloveniji in Bosni.
Rinus van Alebeek je po rodu z Nizozemske, vendar pa pogosto menja mesta in države, kjer biva ter potuje širom sveta. Slednje se zelo dobro vidi v njegovih delih, ki so zelo zanimiva kombinacija osebne filozofije in raznoraznih posnetkov s potovanj, ki jih spretno vpelje v zvokovni koncept. Tako se na posnetkih iz različnih krajev pojavljajo zvoki udarcev, žvižgov, hrupov množic, brnenje motorja, korakov, tramvaja, ptičje petje, ki jih Rinus poveže v nekakšno pop melodijo. Nemalokrat uporablja moške in ženske
glasove, ki berejo tekste ali pa govorijo o čutih, občutjih, družbi ter refleksiji na svet.
Analog Suicide je ugledal luč sveta leta 1999. Avtor projekta, Batur Sonmez, je 1997-ega ustanovil organizacijo Atom Music Atom Media v Istanbulu in istega leta začel s svojim prvim eksperimentalnim noise projektom. Atom Music Atom Media predstavlja gibanje, ki zajema glasbeno področje
in ki združuje skupino mladih ustvarjalcev modernih umetnosti v Turčiji in drugod po svetu. Batur Sonmez je sicer umetnik, ki se poslužuje tako audio kot vizualne tehnike in je poleg glasbe tudi avtor kratkih filmov. Njegov stil varira med eksperimentalnim noisem in improvizacijo. Je tvorec številnih projektov, poleg Analog Suicide še Mindscan, Radiophonik, Dead Frequencies, AVST, itn… Leta 2004 je nastopil na najpomembnejšem turškem festivalu elektronske ekspermentalne glasbe imenovanem “Phonem”. Leto dni kasneje je bil izdan split cd z Kazuyo Ishigamijem z Japonske in se prav tako pojavil na kompilaciji Mothers Against Noise. Leto 2006 je bilo za Analogue Suicide zelo produktivno, saj je imel uspešno turnejo po Rusiji, kjer je igral z Monopolka (Russia), Kylie Minoise (England), ter Japonski, kjer je nastopal z Astro, Hoppy Kamiyama, Government Alpha, Kazuya Ishigami, Sunao Inami, Crossbred, Funaman, Loran C, Groyxo, itd. V istem letu je ustanovil neodvisno založbo avdio-vizualnih umetnosti, imenovano Transmit. Opravlja pa tudi funkciji organizatorja koncertov in promotorja ustvarjalcev eksperimentalne glasbe. Batur Sonmez ima številne izdaje na cd in video formatu predvsem s projektom Mindscan in projektom, s katerim se bo predstavil Ljubljani.
DJ program: Pero-Fotar. Pero-Fotar predstavlja predvsem elektronsko glasbo, narejeno z enostavnimi zvočnimi čipi, analognimi sintetizatorji, raznimi beepy elektronskimi efekti in igračami, ki dajejo glasbi zelo poudarjeno melodijo in toplino. Vzorci zvoka prihajajo iz enostavnih piskov, raztrganih basovskih linij, analognih sintetičnih valovanj in digitalnih zvokov od A do Ž, podkrepljenimi z robotskimi ali naravnimi vokali, ki se prepletajo s kompaktnimi digitalnimi ali razpršenimi analognimi noise udarci. Čez vse to pa sem ter tja udari tudi kakšen standardni rock instrument, kot je električna kitara, tako da vsa zadeva pride ven zelo pisana ter razbija meje med različnimi zvrstmi glasbe. Pero-Fotar je pripravil za svojo DJ podlago tudi video projekcije, in sicer igrice iz Arkadnih igralnih avtomatov – fliperjev in igrice iz legendarnega računalnika Commodore 64.
Vstopnina: 1 dan 6 €, 2 dni 10 €.
Organizacija: DRMK in Menza pri koritu.
