Knut (Ženeva/Hydra Head Records) slovijo kot najbolj domiselna evropska metal hardcore zasedba, čeprav v trinajstih letih obstoja niso veliko koncertirali, v tem času pa so izdali samo tri albume. Knut z mnogo popularnejšim metalskim hardkorom nemških Caliban ali Heaven Shall Burn nimajo veliko skupnega; nekonvencionalno druženje gromečih in temačnih repetitivnih rifov je bliže bostonskemu sludge coru zasedb Converge in Botch, kitarskim vragolijam The Dillinger Escape Plan in veličastnim melodijam progresivcev Mastodon. V trenutkih, ko se gnev izteče v grenkobo, se glasba kvarteta Knut približa ambientalni plati Neurosis in drone eksperimentom Stephena O’Malleyja (Sun O))), Khanate, Burning Witch).
Brutalnost in ostrina se Knut odlično podata, posebej če vemo, da ime izhaja iz ruskega izraza za usnjen bič s kovinskimi kavlji. Od prvih ubijalskih rifov na albumu Bastardizer (1998) do zadnjega albuma Terraformer, ki je izšel pri ameriški založbi Hydra Head l. 2005, je zasedba Knut ohranila zelo prepoznaven zvok predvsem po zaslugi kitarista Philippa Hessa in neutrudnega bobnarja Roderica Mounirja. V sozvočju z razdrapanimi vokali Didierja Severina in ob zvesti spremljavi basista Jeremyja Tavernierja, je učinek naravnost neizprosen. Takšen je celo v noiserskih kompozicijah, kjer se Knut igrajo s feedbackom in sampli. In prav takšni so remixi, ki so jih zasedbi na albumu Alter lani poklonili Dälek, JK Broadrick, KK Null, Spectre, Seth Svollensen, Mick Harris, Ontayso in drugi eksperimentalni glasbeniki. V živo je učinek preverjeno in z užitkom pomnožen!
Zasedba:
Roderic Mounir – bobni
Jeremy Tavernier – bas
Philippe Hess – kitara
Didier Severin – vokal
Izbrana diskografija: Leftovers (Snuff, 1997) Bastardiser (Snuff/Crome St Magnus, 1998) Challenger (Hydra Head/Chrome St Magnus, 2002) Terraformer, (Hydra Head/Conspiracy, 2005) Alter (Hydra Head, 2006)
Povezava: hydrahead.com/knut
Monno (Berlin/Conspiracy Records) igrajo hrupen in divje razdiralen nojzrok. So medžanrski (doom, trash, hardcore, punk in elektroakusticni) odgovor na industrial, japonski noise, sludge in edinstvene Throbbing Gristle. So pika pod vprašajem, ki ga rocku in noiseu postavljajo njihovi ameriški sodobniki Wolf Eyes in Lightning Bolt. Člani švicarsko-kanadskega kvarteta iz Berlina v nespremenjeni postavi igrajo že osem let, večina pa sočasno samostojno deluje in sodeluje v projektih elektroakustične (laptop improvizacija v realnem času, Gilles Aubry), jazz in noise (tenor saksofon, ki je v zasedbi Monno priklopljen na dva kitarska ojačevalca z obilo distorzije, Antoine Chessex), predvsem pa improvizirane glasbe (Derek Shirley, bas in Marc Fantini, bobni). Monno po nastopih v Klubu Gromka (2004), Cvetličarni (skupaj z Jesu in Isis leta 2005) ter po lanskoletni razbeljeni ‘ponovitvi’ v Klubu Gromka obetajo surovo, neposredno, predvsem pa suvereno in izvirno glasbeno izkušnjo. Takšen spomin na koncert v Cvetličarni se je ohranil tudi na drugem dolgometražcu Error (2006), kjer je žive posnetke iz Ljubljane nemogoče ločiti od studijskega razdejanja.
Zasedba:
Marc Fantini – bobni
Derek Shirley – bass
Gilles Aubry – laptop
Antoine Chessex – tenor saksofon
Diskografija: Error (Conspiracy, 2006), Monno (Soundimplant, 2004), Candlelight Technology (Subdeviant, 2003)
Povezava: soundimplant.com/monno
Organizacija: Škuc Buba in Menza pri koritu.
________________
Recenzije:
– Saša Serban, KNUT in MONNO na Metelkovi!!!, Radio Študent, 1. 10. 2007.
– Milko Pečanić, Večer hrupa z Monno & Knut, Rockonnet, 4. 10. 2007.
Fotografije:
– Milko Pečanić, Večer hrupa z Monno & Knut, Rockonnet, 4. 10. 2007.
