Finale Klubskega maratona 12: The Kojn, Čao Portorož, Trus!, Timo Chinala, Foe Spre Glass Om, Rok Zalokar trio
Klubski maraton je koncertna turneja, nastala pred dvanajstimi leti, na pogorišču Novega Rocka, ki se je v 80. in 90. letih vsako leto dogajal v Križankah. Namenjen je podpiranju mladih in neuveljavljenih glasbenih izvajalcev širokega žanrskega razpona ter lokalne klubske scene v Sloveniji. Najdaljša in najglasnejša slovenska glasbena karavana vsako leto šestim izbranim izvajalcem omogoči snemanje posnetkov v studiu Radia Študent za potrebe vsakoletne kompilacije ter izdatno promocijo, ki poleg koncertov po različnih slovenskih klubih vključuje tudi intervjuje, koncerte in posebne oddaje v etru Radia Študent.
Dvojec The Kojn je nastal na pogorišču hrupne zasedbe Schnaps. V novi zasedbi nadaljuje s podobnim glasbenim podajanjem, a je to zavito v malce bolj zrelo zvočno sliko. V kratkem času delovanja je že izdal prvenec z naslovom We Really Like Beautiful Flowers, ki je izšel v letošnjem letu. Glasbeni izraz je hrupna in umazana rockovska drža, oprta na punk/hardcore estetiko ter eksplozivnost, ki se otepa vsakršnih konvencionalnih aranžmajskih vzorcev. Pristop dvojca k ustvarjanju in izražanju je prepleten s hudomušnostjo in pozitivno norostjo, hkrati pa se ne ozira za smernicami, ki jih določa aktualno dogajanje. Predstavitveni koncert na RŠ Domača stran: thekojn.si
Trus je čisto sveža zasedba preizkušenih odrskih ljudi, ki ima svoje, zaenkrat še plitve, korenine bazirane v sproščenih, neobveznih improviziranjih in džemanjih z lastnih vaj. Glasbene ideje zasedbe, ki se raztezajo od trash garažnega popa, minimala, punka, alternative in rocka, so se skozi čas deloma strukturirale in se materializirale na „no-budget“ demo posnetkih. Škrip Orkestra, Nubira, The Origin of Pain, Vanilla Riot in Kombo Zlatka Kaučiča so reference, ki povejo veliko in hkrati nič o tej nepredvidljivi druščini, ki jo druži predvsem neizmerna želja po ustvarjanju. Njihova glasbena izraznost kipi od silnih izbruhov moči, obenem pa se skozi njo kaže tudi ženstvena plat zasedbe. Predstavitveni koncert na RŠ
Timo Chinala je umetniško ime Timoteja Bertalaniča, prekmurskega producenta, ki že vrsto let stran od soja žarometov ustvarja žanrsko raznolike produkcije, ki segajo od minimala, techna, pa vse do novejših odvodov sodobnih plesnih žanrov. V svojih underground produkcijah se trudi ohraniti dušo stare elektronike, ki jo združuje s sodobnimi plesnimi ritmi. Dodatno inspiracijo mu predstavlja bobnanje zlomljenih beatov v živo, ki mu razširjajo vpogled v brezmejnost glasbe. Produciranja elektronske glasbe se je še bolj resno lotil, ko je prišel med zmagovalce na natečaju znanega producenta Richieja Hawtina, njegov remix je bil izdan pri svetovno znani založbi MINUS, prodaja pa se v vseh večjih spletnih trgovinah z elektronsko glasbo, kot sta Beatport in Juno. Njegova vizija elektronske glasbe je jasna – biti mora dinamična in melodična, ob njej se izgublja občutek za čas. Predstavitveni koncert na RŠ
Člani ljubljansko-novomeške zasedbe Rok Zalokar trio skupaj ustvarjajo dobro leto dni. Sprva so eno leto samo vadili, delali komade in iskali zvok, od novega leta dalje pa se jih da uzreti tudi na koncertnih odrih. Glasbeno-zvrstni diapazon tria je precej širok in se vselej spretno izmika enoviti oznaki. Rdeča nit zasedbe je >>krmarjenje<< med razpoloženji in razvoj le-teh. Osnovne kompozicijske skice vključujejo elemente jazza, neposrednost rocka ter liričnost klasične glasbe. Da bi ohranili živost skladb, dobršen del prostora v svojih glasbenih povestih prepuščajo tudi improvizaciji. V njihovem repertoarju sicer prevladuje avtorska glasba, mestoma pa Rok, Dejan in Jože interpretirajo tudi kakšen že obstoječ napev.
Predstavitveni koncert na RŠ
Ljubljanski kvartet Čao Portorož, ki je nastal zaradi potrebe po muziciranju ob petkih zvečer, bi zlahka prodali kot pozabljeni glasbeni zaklad bivše skupne države. Svojo zmes indie rocka, pop estetike in punkovske energije zasedba smatra kot poklon alternativnemu rocku devetdesetih na eni in novovalovskim obrazcem jugo šole na drugi strani. Nekako tako tudi zveni, seveda z obilico lastnih idej, ki se odražajo tako v glasbi kot tudi v videospotih, s katerimi nas opozarjajo na svoje najljubše stvari – na »505 sa crtom« in na neuničljivega kavbojca Clinta Eastwooda: »Mister Clint, svaka čast!« Lani ste jih lahko okusili na istoimenskem prvencu ali pa na kakšnem izmed koncertnih prizorišč. Ja, tudi v Portorožu, kjer so imeli, nezaslišano, najslabši koncert.
Predstavitveni koncert na RŠ
Foe Spre Glass Om. Gre za razmeroma svež trio na domačem glasbenem polju, ki se je doslej bolj kot nad koncerti navduševal nad ustvarjanjem v domačem okolju v objemu računalnika. Glasba, ki jo ustvarja, se zgleduje po aktualnih trendih v elektronski glasbi, hkrati pa se ozira nazaj za vsaj dve dekadi. Brez težav bi jih lahko označili kot pripadnike Bristolske scene v Veliki Britaniji, saj se zvokovno precej opirajo na dotičen zvok. Hipnotično, v večji meri trip-hopovsko elektroniko občasno prečkata z debelo distorzijo oplemenitena kitara in blaga industrialna začimba. Premišljeni in izpiljeni aranžmaji nakazujejo na zvedave glasbenike. Predstavitveni koncert na RŠ
