Nastop berlinskega pianista Nilsa Frahma bo gotovo eden izmed najbolj posebnih dogodkov v pomladni koncertni sezoni Menze pri koritu. Pred nami je namreč samostojni koncert klasično šolanega glasbenika, ki mu je bil vedno bližje rokenrol kot akademska glasba in bližje DIY etika kakor konvencije klasičnega glasbenega miljeja. Še ne tridesetletni pianist, skladatelj in producent, ki bi ga lahko primerjali s sorojakom Hauschko, je nase opozoril leta 2009 s ploščama The Bells in Wintermusik, lani pa je objavil še en samostojni album, odlično sprejeti Felt, na katerem je ubral kontempalativen in intimen pristop k igranju klavirja. Neudeležba – neopravičena.
Unter – Nils Frahm (Erased Tapes Records, 2010)
Frahm (let. 1982) se je z glasbo srečal že v mladih letih, ki jih je preživel na družinski kmetiji v bližini Hamburga. Klavir ga je med drugim učil ruski pianist in pedagog Nahum Brodski, ki je zaradi političnih razlogov emigriral v Nemčijo in se nastanil v vasi, kjr so živeli Frahmovi. Skozi to izkušnjo se je učenec začenjal poglabljati v različne sloge klasičnih pianistov, pozneje pa je našel inspiracijo v jazzu. Danes deluje kot skladatelj in producent v Berlinu, kjer je leta 2008 ustanovil Durton Studio. Med njegovimi tesnimi sodelavci so med drugim Peter Broderick, Olafur Arnalds in Anna Müller.
Said And Done – Nils Frahm (koncertni posnetek s festivala Haldern Pop 2010)
“Sprva sem hotel prizanesti svojim sosedom tako, da sem utišal klavir. Če sem ga hotel igrati v tišini noči, je bil edini način, da sem nanj položil plasti klobučevine in igral zelo nežno. Odkril sem, kako zelo lep zvok ima tako prepariran klavir.”
Nils Frahm – koncertni posnetek s festivala Rout du Rock 2011
Za razliko od prejšnega albuma, The Bells (Kning Disk, 2009), ki ga je posnel v velikanski odmevajoči cerkvi, nas Frahm z albumom Felt (Erased Tapes, 2011) vabi, da si nadenemo slušalke in skočimo v svet mikroskopskih, delikatnih zvokov – tako intimnih, da se včasih zdi, kakor da sedimo zraven njega. Album je posnel ponoči, v mirnem ambientu svojega berlinskega studia, kjer je odkril nov zvok in vir inspiracije.
“Slišim sebe, kako diham in vzdihujem, praskajoče zvoke premikajočih se delov klavirja, škripanje lesenih tal – vse to skoraj enako glasno kot glasbo. Tako glasba postane nepredvidljiva, golo naključje, napaka znotraj vsega tega škrabljanja. Moje srce se odpre in sprašujem se, kaj točno me napolnjuje s toliko veselja.”
Diskografija:
Felt (2011, Erased Tapes)
Unter/Über (2010, Erased Tapes, EP)
The Bells (2009, Kning Disk, LP)
Wintermusik (2009, Erased Tapes, EP)
Streichelfisch (AtelierMusik)
My First EP (AtelierMusik)
Electric Piano (AtelierMusik)
