Nastali so v Surreyu poleti 1977 in si najprej obrusili zobe in ustvarili ime na londonski punk sceni istega leta. Bend so sestavljali Nicky Tesco (vokal), Jean-Marie Carroll (kitara), Nigel Bennett (kitara), Adrian Lillywhite (bobni) in Chris Payne (bas kitara) – in bili med prvimi, ki so uspešno združili dubovske in reggae ritme s punkovsko držo in agresivnostjo.
Leta 1978 so posneli svojo prvo malo ploščo “Solitary confinement” za založbo Stiff . Tony Parsons jo je v NME-ju opisal kot “the Best record Stiff ever put out”.
Nato pa so zapustili Anglijo in stalno nastopali v anarho-punkovskem klubu SO36 v Berlinu, preden so se vrnili in podpisali za Virgin Records. Enkraten zvok The Members je združeval dub surferske kitare in refrene nogometnih himen. Navdihnili so številne Oi in post-punk bende. Leta 1979 se je njihov prvi single za Virgin , “Sound of the Suburbs”, povzpel med britanskih Top 10 in v prvih treh mesecih so prodali 250,000 primerkov (potem pa vsega cel milijon). “Sound of the Suburbs” je bil nato naslov mnogih kompilacijskih albumov, TV oddaje in je fraza, ki je nerazdružljivo povezana z Membersi in post-punkom. Sskladbo igrajo številni “cover” bendi in je prišla v “knjigo himen” klasičnega angleškega rocka.
Naslednja mala plošča “Offshore Banking Business” se je prav znašla med Top 20. Njihov prvi album At the Chelsea Nightclub zbiralci plošč štejejo za enega izmed top 20 punkovskih albumov. Po še enem albumu za Virgin – 1980, the Choice Is Yours – so se preselili ki založbi Martina Rushenta in posneli klasičen Uprhythmn, Downbeat (v Veliki Britaniji je izšel leta 1983 kot Going West). “Working Girl” s tega albuma je bila velika uspešnica v ZDA.
V 80-tih so Members neprestano nastopali po severni Ameriki na velikih koncertih v New Yorku in Los Angelesu. Družili so se z The Ramones in Blondie ob bazenih v Hollywoodskem motelu, kjer je bil ustreljen Sam Cooke. Žurali so z Iggyjem Popom, s Tomom Pettyjem, z Bruceom Springsteenom, z mafijci v New Yorku, igrali na ladji v New Orleansu … Prepotovali so 35,000 milj po vseh zveznih državah v fordu “econoline” in živeli od Jacka Danielsa in 20 dolarjev na dan, od burrittosov iz mikrovalovk in izložbenih solat.
Bili so zaprti v nizozemskih zaporih, Kanada jim je zavrnila vstop, grozili so jim gangsterji, preklinjali so jih redneki, bili so popljuvani in nepostreženi v avtocestnih špelunkah, preganjali so jih ljubosumneži in travestiti. V 90-tih niso bili dejavni, vendar je JC Jean-Marie Carroll, skladatelj in kitarist benda, snemal s članom Sex Pistols Glenom Matlockom in New York Dollsom Johnnyjem Thundersom, na kratko je bil v bendu z Dee Dee Ramonom in bivšim članom The Damned Ratom Scabiesom. V tem času je Carroll začel skladati in igrati filmsko glasbo, med drugimi za Marlona Branda in Johnnyja Deppa. Ustvaril je številne filmske glasbe, nazadnje za film Juliena Templa “Oil City Confidential”.
The Members so se spet sestavili leta 2008 in leto pozneje odigrali nekaj koncertov v Londonu. Posneli so novo inačico hita “Offshore Banking Business” – z naslovom “International Financial crisis”. Leta 2009 je bend v sestavi Jean-Marie Carroll, Chris Payne and novi bobnar Nick Cash začel turnejo po Veliki Britaniji in Evropi. V okviru letošnje turneje se je Carrollu in Paynu za bobni pridružil Rat Scabies iz zasedbe The Damned. Sicer pa tudi snemajo nov album – skratka, čisto nekaj drugega kot običajne vrnitve ali večna vračanja punk klasikov (a la UK Subs, recimo).
