Serialko Džez pri koritu nadaljujemo z italijansko zasedbo Orko Trio, ki jo sestavljajo bobnar Michele “Kuz” Cuzziol, basist Enrico “Gillo” Giletti in stari znanec Menze pri koritu, klaviaturist Giorgio Pacorig (Blonde Zeros, Jessica Lurie …). Člani tria izhajajo iz različnih glasbenih smeri, saj so se kalili v elektroniki in jazzovskih ansamblih, rocku in improvizaciji. Skupaj igrajo od leta 2008, ko so debitirali na festivalu DobiArtEventi. V svoji glasbi združujejo funk, rock, stoner metal in psychojazz, značilni zven pa jim dajejo klaviature fender rhodes in korg MS20. Kako zvenijo, lahko slišite na njihovem prvencu The Orko Trio, ki so ga objavili lani jeseni, ali na spodnjih posnetkih.
Giorgio Pacorig (let. 1970) je pianist in skladatelj, ki je začel igrati klavir pri osmih letih. Od leta 1987 se posveča jazzu in improvizirani glasbi. Leta 1991 se je udeležil poletne delavnice jazza v Sieni, kjer je študiral pri Francu D’Andreu in Enricu Pierannunziju, nato pa je svoje znanje poglabljal na delavnici, ki sta jo leta 1993 v Trentu vodila Muhal Richard Abrams in Roscoe Mitchell. Od diplome na glasbenem konzervatoriju v Trstu (1996) veliko nastopa na raznih festivalih, v gledališču in jazzovskih klubih.
Leta 2001 je z drugimi glasbeniki iz severovzhodne Italije ustanovil društvo Phophonix, katerega namen je študij glasbe, promoviranje in razširjanje aktivnosti improvizacijskih orkestrov. Isto leto so ustanovili Orchestra Phophonix. Med letoma 1999 in 2007 je sodeloval s pevko Eliso Toffoli. Sodeluje tudi v gledaliških in filmskih projektih. Bil je član zasedbe Zerorchestra, ki je združevala govorico sodobnega jazza s starimi filmskimi podobami. V multimedijski predstavi Nosorog, kombinaciji žive glasbe in slikanja, je sodeloval s saksofonistko Jessico Lurie in ilustratorjem Danijelom Žežljem. Nastopili so tudi v Menzi pri koritu:
V letih 2008 in 2009 je Pacorig sodeloval v predstavi Abbastanza: assenza e presenza, ki jo je zasnoval ameriški čelist Tristan Honsinger. Zadnja leta organizira tudi glasbene delavnice za paciente bolnišnice za duševno zdravje v Trstu. Igral in snemal je z imeni, kot so: Phil Minton, John Tchicai, Ab Baars, Joe Bowie, Don Moye, Mark Ribot, Gianluigi Trovesi, Giancarlo Schiaffini, Antonello Salis, Kawabata Makoto, Giovanni Maier, Tobias Delius, Daniele D’Agaro, Axel Dörner, Massimo De Mattia, U.T.Gandhi, Claudio Cojaniz, Cuong Vu, Jessica Lurie, Zeno De Rossi, Enrico Sartori, Antonio Borghini, Michael Thieke, Danilo Gallo, Enrico Terragnoli, Vincenzo Vasi, Mauro Ottolini, Jhoannes Fink, Gerhard Gschlößl, Christian Lillinger, Edoardo Marraffa, Massimo Pupillo, Achille Succi, Michele Rabbia, Gianni Gebbia, etc….
Enrico Giletti je sprva igral basovsko kitaro, nato pa se je učil kitare, bobnov, klavirja in petja. Svojo veščino igranja je mojstril tako v punk in rock bendih, kakor tudi v funk, jazz in elektroakustičnih/improvizacijskih zasedbah. Med njegovimi sodelavci so glasbeniki, kot so Giorgio Pacorig, Tristan Honsinger in U.T. Gandhi. Igra v zasedbah Res_et, Orko Trio in Secret Sounds. Kot tonski tehnik sodeluje s kulturnima društvoma Mattatoioscenico in Dobialab, vodi kulturno društvo Errastrana v San Martinu del Carso in je tehnični vodja projekta Live – Musiche di Sconfine.
Tudi bobnar Michele “Kuz” Cuzziol je, tako kot druga dva člana Orko tria, dejaven v številnih zasedb na severovzhodu Italije. Med drugim igra v skupinah Danka, Rasta Fischio, Ujamaa Reggae in Hypergrease.
