Finale Klubskega maratona ’11: Joko Ono, The Hoax Program, Walter Flego, Ludovik Material, Karmakoma in Dabazadžaba!
Joko Ono (Ljubljana) Kaj ostane, ko se glasbeno podobo zbrusi do samega bistva, ko se ji odvzame vso nepotrebno prtljago, zapletene vzorce in se ji povrne prvinskost? Vzporedno s tem pa se jo brez sprenevedanja, brez ovinkarjenja in brez pretvarjanja usmeri v hitre ritme in udarne drveče kitare ter podkrepi z brezkompromisnim ženskim vokalom. V teh opisih se prepoznavajo Joko Ono, ljubljanska hardcore/punk zasedba, ki se v svoji glasbi spušča v klasične vzorce hardcore in punk glasbe konec sedemdesetih in prve polovice osemdesetih let. Zasedba, ki je s svojim delovanjem povsem nepričakovano in spontano začela v začetku leta 2010, za večjo izraznost, neposrednost in prepričljivost uporablja besedila v slovenskem jeziku.
The Hoax Program (Ajdovščina) Člani zasedbe The Hoax Program so svojo zgodbo začeli pisati leta 2007, ko so se odločili nadaljevati z glasbenim ustvarjanjem prav tam, kjer so je končala zgodba njihove prejšnje zasedbe Low Punch. Ta se je v drugi polovici devetdesetih s svojimi starošolskimi hardcore prijemi vihtela v ospredju domače glasne in kritično zaverovane glasbe. A članom zasedbe Low Punch so novi časi in spoznavanje še širšega glasbenega dogajanja prinesli spremembe v glasbeni podobi. Najprej so se odločili, da spremenijo ime in postanejo The Hoax Program. Njihov hardcore je spremenil obliko in postal bolj rokenrolersko vrteč, širšo glasbeno sliko pa so nadgradili še z elementi math in stoner rocka ter novega vala britanskega heavy metala. A čeprav se glasbena podoba spreminja, ostajajo ideali in kritičen pogled na družbeno in politično dogajanje isti. Le z drugih zornih kotov in z drugimi glasbenimi prijemi jih obravnavajo. The Hoax Program so leta 2008 v samozaložbi izdali svoj prvenec »Lost Songs, Forgotten Melodies«, trenutno pa v studiu pripravljajo svoj drugi album.
Walter Flego (Primorska) Primorski kvartet je na svojih dosedanjih redkih koncertih prikazal spretno krmarjenje in inovativne gibljive slike znotraj elektronskih poljan, tako pravijo priče. Glede na razvoj dotične glasbe v svetovnem merilu lahko zasedbo umestimo med tiste, ki sledijo oziroma so v koraku s trenutnimi smernicami v polju elektronskih muzik. Nekje na pol poti med eksperimentalnim raziskovanjem in preprostejšim, že skoraj popoidnim zvenom, kot celota pa se ponuja v subtilnem ovoju pozitivne zamaknjenosti.
Ludovik Material (Ljubljana- Prekmurje) Panonska ravnica nam je v zadnjem desetletju in več konstantno ponujala izrazno sveže, raznolike, predvsem pa avtorsko močne glasbene vsebine, ki so pronicale iz dela številnih skupin in posameznikov, kolektivov ter dejavnega klubskega podzemlja. Zdi se, kot da v Prekmurju najbolj pozorno poslušajo aktualne glasbene zvene, ki jih nato pretvarjajo in spajajo v sebi lastne glasbene govorice, sestavljene iz različnih žanrov in stilov. Zasedba Ludovik Material pri tem ni izjema, torej nadaljuje svojstveno kontinuiteto prostora preko transverzale z Ljubljano, znotraj nje pa prinaša spoj in soočenje melanholije ter angažirane, premišljene ostrine, spojene s pritajenimi elektronskimi zvoki in ritmi ter bolj robato rockersko ekspresijo. Skozi ta asemblaž odzvanja kritika sodobnega potrošništva, v kateri se srečata Karl Marx in Rocco Siffredi skozi najbolj seksi zvenečo angažirano glasbo pri nas.
Karmakoma (Krško) Povsem svež dvojec (letnik 2011), z že (pre)izkušenim frontmanom, zajema iz širokega stilskega nabora glasbe. Od hrupnih kitarskih nažigancij do umirjenejših nadubiranih ritmov, prepojenih z vijoličasto meglico ter vokalom, ki zveni, kot da smo ga nekje že slišali. Medtem pa elektronski instrumenti ustvarijo iluzijo, da gre za številčnejšo zasedbo od dvojca, hkrati pa dodajo pečat aktualnosti. Karmacoma sta tako oldskul kot tudi njuskul, tako zasanjana kot tudi agresivna, tako počasna kot tudi hitra ter tako električna kot tudi elektronska.
Dabazadžaba! (Ljubljana) Dabazadžaba! je svež hip hop projekt, ki v hrustljavo poskakovanje boom bapa spretno vgrajuje tresoče sence wobble globočin in prvine sodobnih popularnih reggae smernic. Producentski dotik DJ Reistra v svojo mrežo spretno lovi flow MC Kowe, ki z osebnimi pripovedmi skozi urbano perspektivo razkriva odmeve, ostaline in spomine burne, še ne povsem pretekle, nezaceljene balkanske zgodovine. Pridružena vokalistka Cathy Sweet in kitarist Kantriman pa zvočno sliko dodatno plemenitita, kar zasedbo uvršča med zanimivejše tovrstne tvorbe pri nas.
